Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je za takšen predlog odločilo z namenom, da bi preprečili še večjo revščino med starejšimi, je na današnjem pogovoru z novinarji o zakonskem predlogu povedala ministrica Anja Kopač Mrak.
Starejši so se po uveljavitvi socialnovarstvene reforme z januarjem 2012 odpovedovali varstvenemu dodatku, je spomnila. Nova zakonodaja je namreč v primeru prejemanja varstvenega dodatka uveljavila zaznambo na nepremičnini.
Zaznambe na nepremičnini bodo po predlogu ukinjene tudi za nazaj, kar pomeni od januarja 2012, je povedala. Vsem, ki so bili v preteklosti upravičeni do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, bodo po uradni dolžnosti umaknili to zaznambo, je pojasnila.
"Ljudem želimo omogočiti, da lahko aktivno razpolagajo s svojo nepremičnino in rešujejo nastali položaj," je dejala. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo po zakonu približno 5000 prejemnikov varstvenega dodatka več.
Lastnik nepremičnine v vrednosti nad 120.000 evrov pa bo do omenjenih pravic upravičen pod določenim pogojem. Če bo center za socialno delo po prostem preudarku presodil, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, bo varstveni dodatek oz. denarno socialno pomoč lahko prejemal. Po preteku 24 mesecev pa bo upravičen do teh pravic pod pogojem, da se vpiše zaznamba na nepremičnini.
Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno.
Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno.
Varstveni dodatek je septembra letos prejemalo 10.700 ljudi, denarno socialno pomoč pa 54.700.
