V prostorih DS danes poteka posvet o vlogi državnih pravobranilcev v luči predvidene reforme. Predlog zakona o državnem odvetništvu, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, namreč predvidiva številne spremembe v delovanju državnih pravobranilcev.
Cilji predloga so učinkovitejše izvajanje pristojnosti državnih odvetnikov, optimizacija poslovanja, večja fleksibilnost pri opravljanju dela, transparentnost poslovanja, ustreznejši karierni sistem zaposlitve in preprečitev političnega kadrovanja, je na današnjem posvetu pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.
Državni odvetniki bi bili v prihodnje javni uslužbenci z redno zaposlitvijo, predviden je karierni sistem zaposlitve. Zakonske rešitve zagotavljajo krepitev avtonomije državnih odvetnikov, je poudarila Brecljeva. Prav tako je okrepljena njihova svetovalna funkcija, obenem pa predlog ustrezneje ureja zastopanje pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, je med drugim navedla državna sekretarka.
Ob tem je opozorila, da se v razpravi o reformi funkcionarji s pravobranilstva že skoraj dve leti krčevito oklepajo dosedanje forme. Sklicujejo se na potrebo po samostojnosti državnega organa, a povečini zagovarjajo zlasti svoje interese, je ocenila. Je pa dodala, da se njene besede ne nanašajo na posameznike, ki delajo dobro in ki so dovzetni za nov zakonski okvir.
Generalni državni pravobranilec je na drugi strani rešitve v predlogu označil za neustrezne. Po njegovem prepričanju namreč ne zagotavljajo varovanja javnega interesa, pač pa predstavljajo podlago za nestabilno pravno okolje, ki zmanjšuje pravno varnost in slabijo pravni red.
Kot je poudaril Groznik, se zavzemajo za ohranitev pravobranilstva kot samostojnega organa, medtem ko ministrstvo to samostojnost relativizira. Po njegovih besedah naloga pravobranilstva v prvi vrsti ni le samodejno uresničevanje interesov države, pač pa zasledovanje načel pravne države. Ključno vprašanje je, ali želi država imeti zastopnika, ki zvesto sledi navodilom vsakokratne oblasti, ali pa temu zastopniku podeljuje vlogo varuha pravnega reda in dopušča tudi kritiko svojega dela, je pojasnil.
Konkretneje je vsebino pripomb predstavila namestnica generalnega državnega pravobranilca Mateja Senih. Med bistvenimi pomanjkljivostmi predloga je izpostavila odvzem samostojnosti državnemu pravobranilstvu in dopuščanje političnega kadrovanja.
Zbrane na posvetu, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki sorodnih institucij iz Hrvaške in Srbije, je nagovoril tudi predsednik DS Mitja Bervar. Poudaril je, da mora biti pravičen in učinkovit pravosodni sistem naš skupni cilj, vendar pa si je za sistemske spremembe na tem področju treva vzeti dovolj časa.
