Kot so na sodišču zapisali v obrazložitvi, ustavno sodišče praviloma presoja veljavne predpise. O ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki je prenehal veljati, pa presoja le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oz. nezakonitosti.
Sodišče je tako predlagateljice pozvalo, naj izkažejo morebitne protiustavne posledice v zvezi s predpisi, kar so te storile. Pojasnile so, da jim je izpodbijana proračunska ureditev, ki je prenehala veljati, povzročila negativne finančne posledice, v primeru ugotovljene protiustavnosti pa bi bile upravičene do povrnitve teh sredstev.
Sodišče na podlagi njihovega odgovora ugotavlja, da pričakujejo izboljšanje svojega ekonomskega položaja, česar pa niso določno opredelile. "Glede na ustaljeno ustavnosodno presojo s temi navedbami niso izkazale t. i. pravovarstvene potrebe oz. niso izkazale, da bi ugoditev zahtevi izboljšala njihov pravni položaj," je zapisalo sodišče.
Zato je njihovo zahtevo v tem delu zavrglo, enako je ravnalo tudi pri dogovoru o višini povprečnine za leto 2015, kjer so občine prav tako izpodbijale določbo glede višine povprečnine. Zavrglo je tudi zahtevo občin za odpravo protiustavnega stanja in ureditev položaja mestnih občin, ker navedbe predlagateljic v tem delu niso obsegale z zakonom o ustavnem sodišču predpisanih sestavin.
Sodišče ni pritrdilo niti očitkom občin glede samega sistema financiranja občin ter načina določanja povprečnih stroškov za financiranje z zakoni določenih nalog (primerna poraba), ki po njihovem ne sledi temu, kar določa zakon o financiranju občin, temveč temelji na vladnih podatkih o javnofinančnih zmožnostih države.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim spomnilo na svoje že sprejeto stališče, da občine skupaj z državo delijo odgovornost za vodenje ekonomske in fiskalne politike v državi, tudi z vidika varčevanja sredstev javne porabe. "Zato s pavšalno navedbo o usmerjanju varčevanja zgolj v občine ni mogoče uspešno izkazati nesorazmerne naložitve bremena varčevanja le občinam in s tem posega države v njihov ustavni položaj," so zapisali ustavni sodniki.
Opozorili so, da občine niso prerekale navedbe vlade, da je delovala na temelju podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferjih za naloge, ki jih občine opravljajo na podlagi zakonov (kot to določa zakon o financiranju občin), zato ustavno sodišče nima podlage, da te trditve vlade pri presoji ne bi upoštevalo.
Pri tem sodišče glede leta 2015 tudi navaja, da sta bila uveljavljena zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je zmanjšal stroške občin za izvajanje zakonskih nalog, in zakon o izvrševanju proračunov, ki je zvišal povprečnino glede na prvotno določeno.
"Po navedbi vlade so se s tem zvišala celokupna sredstva, namenjena občinam, česar predlagateljice prav tako ne prerekajo. Navedeno izkazuje, da so bili v povezavi s procesom sprejemanja dogovora o določitvi zmanjšanega zneska povprečnine sprejeti ukrepi za zagotavljanje sorazmernosti med viri sredstev in nalogami občin," je zapisalo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je tako odločilo, da drugi odstavek 11. člena zakona o financiranju občin, ki so ga občine izpodbijale v povezavi z dogovorom za leto 2015, ni v neskladju z ustavo. Prav tako po presoji sodišča ni v neskladju z ustavnim položajem občin določba zakona o izvrševanju proračuna, po kateri posameznim občinam ne ostanejo presežki sredstev iz naslova dohodnine, ampak jim ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe.
Je pa sodišče razveljavilo pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Pritrdilo je namreč, da izpodbijani pravilnik ne upošteva razčlembe oz. klasifikacije občinskega proračuna tako, da bi se podprogrami jasno nanašali le na naloge občin, določene z zakoni, ki se edine lahko upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Ker tega ne zagotavlja, nima zakonske podlage in je zato v neskladju z zakoni, ki določajo naloge občin, so zapisali.
Ker bi takojšnja razveljavitev pravilnika v bistvenem onemogočila delovanje sistema financiranja občin, je sodišče določilo, da bo razveljavitev začela veljati v enem letu.
Prav tako je po presoji ustavnega sodišča v neskladju z ustavo sedmi odstavek 86.a člena zakona o lokalni samoupravi, ki ureja pogoje, po katerih lahko združenje občin pridobi reprezentativnost.
