Nova pravila veljajo za sistemske tržne infrastrukture v finančnem sistemu, poznane kot centralne nasprotne stranke. To so klirinške hiše oziroma zasebne finančne institucije, ki delujejo kot posrednik med dvema stranema pri poslih s finančnimi instrumenti, na primer z obveznicami, lastniškim kapitalom, izvedenimi finančnimi instrumenti ali blagom.
V EU je trenutno 17 centralnih nasprotnih strank, na primer Eurex Clearing in LCH, ki opravijo kliring bistvenega deleža neporavnanih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v vrednosti 500 bilijonov evrov. Pomen sektorja strmo raste po zavezi skupine G20, da se bo kliring na ta način izvajal tudi za standardizirane izvenborzne izvedene finančne instrumente.
V letu 2015 so centralne nasprotne stranke opravile centralni kliring za povprečno več kot 50 odstotkov poslov na 493 bilijonov dolarjev vrednem globalnem trgu z izvenborznimi izvedenimi finančnimi instrumenti. V primerjavi z letom 2009, ko je bila sprejeta omenjena zaveza skupine G20, se je ta delež skoraj podvojil.
Podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je pomen tega sektorja za celoten finančni sistem ponazoril tudi s propadom klirinške hiše v Hongkongu v osemdesetih letih minulega stoletja, ki je povzročil večdnevno zaprtje trgov.
Za klirinške hiše v EU že obstajajo pravila, določena v uredbi o infrastrukturi evropskega trga, ki pa ne vključujejo predpisov za sicer malo verjetni primer, ko bi se klirinška hiša znašla v resnih težavah ali bi propadla in bi jo bilo treba urejeno sanirati ali reševati.
Predlagana pravila so podobna predpisom o sanaciji in reševanju bank. Ker pa se klirinške hiše močno razlikujejo od bank, vsebujejo tudi specifične instrumente, ki so bolje usklajeni s postopki upravljanja primera neizpolnjevanja obveznosti klirinške hiše in z njihovimi operativnimi pravili, zlasti za določanje porazdelitve izgub.
Predlagana pravila od klirinške hiše in javnih organov zahtevajo, da se z ustreznimi načrti sanacije pripravijo na možne težave, na primer na neizpolnjevanje obveznosti klirinških članov, goljufije in kibernetske napade, da zgodaj ukrepajo za odpravo problema ter da posredujejo v primeru resnih težav, na primer z zahtevo po odpisu obveznic.
Predlogi komisije med drugim predvidevajo, da organi za reševanje pripravijo načrte reševanja, v katerih določijo, kako bi se centralne nasprotne stranke prestrukturirale in kako bi se v malo verjetnem primeru propada ohranile njihove kritične funkcije.
Klirinške hiše so tudi pomembno vprašanje v razpravi o izstopu Velike Britanije iz EU. Francoski predsednik Francois Hollande je na primer pred časom zahteval, da je treba kliring evrskih poslov, ki se sedaj opravlja v glavnem v Londonu, po ločitvi preseliti v območje evra.
