Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem. Ker tega nekatere članice KDD, ki so odpirale trgovalne račune, v praksi niso upoštevale, je DZ sprejel razlago, ki naj bi še bolj nedvoumno določala, da se ta omejitev šteje kot zgornja meja vseh stroškov.
Vlada je sprejemu razlage nasprotovala, saj da je omejitev nesorazmerna s stroški, ki jih imajo članice KDD s temi računi, in ker to spodbuja nastanek nenadzorovanih shem. Nad tem so bili poslanci večinoma začudeni, saj se ne vlada ne Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) nista zoperstavili nespoštovanju določil zakona, ki sicer velja že od konca lanskega oktobra.
DZ želi z avtentično razlago preprečiti primere, ki se pojavljajo v praksi. Analiza Združenja potrošnikov Slovenije je namreč pokazala, da sedem od 11 ponudnikov ne sledi omejitvam. Kot primer, kaj se dogaja, so poslanci ZL v razpravi v DZ orisali primer, da ena od državnih bank človeku z delnicami v vrednosti 50 evrov za odprtje in enoletno upravljanje računa zaračuna 24 centov, ena od borznoposredniški družb pa 37 evrov.
Čas se registrskim računom, na katerih ljudje hranijo premoženje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, izteka. KDD jih bo ukinil z začetkom prihodnjega leta, fizične osebe pa imajo tri možnosti, in sicer da premoženje prenesejo na trgovalne račune pri članicah KDD, da se premoženju odpovedo, v primeru, da ne bodo storile ničesar, pa bo KDD njihov račun prenesla na t.i. sodni depozit.
Ker je prva možnost povezana s stroški, je DZ poskušal njihovo višino vezati na vrednost premoženja. Nekatere banke so se po navedbah medijev in poslancev tega držale, nekatere banke in borznoposredniške hiše pa ne. Večina od njih se ob tem pritožuje, da s takšno omejitvijo v nekaterih primerih ne more pokriti niti osnovnih stroškov vodenja računa.
Po nekaterih navedbah so nekatere borznoposredniške hiše prenehale odpirati trgovalne račune. Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bodo morale te in banke v primeru previsoko obračunanih stroškov vračati denar. "Avtentična razlaga zakona, če bo sprejeta, velja za nazaj. To bi pomenilo, da so bila morebitna plačila v nasprotju z zakonom, kot ga pojasnjuje avtentična razlaga. V tem primeru imajo stranke pravico zahtevati povračilo preveč plačanega," so za Dnevnik pred dnevi pojasnili na finančnem ministrstvu.
Člani borze vrednostnih papirjev, torej pomembnejše banke in borzno-posredniške hiše, so storili korak dlje in na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki določa višino stroškov upravljanja trgovalnega računa, ter predlog za njegovo začasno zadržanje. Glede na objavljeni dnevni red bodo ustavni sodniki o tem odločali na četrtkovi seji.
