Ključni cilji zakona so odgovorno oddajanje in najemanje potrošniških kreditov s pomočjo pravočasnega informiranja potrošnika ter zagotavljanje preglednih, stabilnih in učinkovitih kreditnih trgov za nepremičnine z ustreznim nadzorom nad dajalci posojil in kreditnimi posredniki. Z novelo Slovenija v svoj pravni red vnaša tudi pravila evropske direktive na tem področju.
Odbor DZ za gospodarstvo je med obravnavo popravil številna določila zakona, med drugim tista pri uveljavljanju pravice potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje v domačo valuto. Čeprav se je ZL trudila, da bi zakon še bolj natančno opredelil nekatere varovalke za potrošnike, je odbor sledil usmeritvam gospodarskega ministrstva, ki v zakona uvajajo kategorijo splošnih informacij potrošnikom ter prilagojen standardni obrazec za predhodne informacije o glavnih značilnostih kredita.
Franc Trček (ZL) je v razpravi pred glasovanjem poudaril, da je v izhodišču noveliranja zakona direktiva EU, ki poskuša to področje urediti na način, da bo kreditojemalec v neenakopravnem položaju. Poudaril je, da so z dopolnili poskušali poskrbeti za več poštenosti in boljše informiranje potrošnika, pri čemer so se zgledovali tudi po dobrih praksah iz tujine.
Vojka Šergan (SMC) je ocenila, da zakon potrošniku nudi dovolj visoko zaščito, dovolj obsežna pa je po njenem mnenju tudi informiranost potrošnikov.
Da je kreditojemalec v šibkejšem položaju, je opozoril tudi Uroš Prikl (DeSUS). Prepričan je, da bo zakon na tem področju prinesel boljši red.
Dušan Verbič (SMC) pa je poudaril, da se s tem zakonom na dovolj preprost način opredeljujejo temeljni pojmi, "vendar se pozablja, da se tisti, ki si sposodi denar, preprosto mora zavedati, da ga mora tudi vrniti". Po njegovih besedah je popolnoma razumljivo in logično, da se želi kreditodajalec zaščititi za primer nevračila posojila.
