Z novelo zakona se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva iz leta 2014, ki odpravlja razlike med nacionalnimi določbami držav članic glede dolžnosti in odgovornosti skrbnikov premoženja investicijskih skladov. Ta pravila se že od leta 1985 skorajda niso spreminjala.
V noveli zakona so načela in pravila za delovanje skrbnikov zapisana podrobneje. To je potrebno zaradi hitrega razvoja naložbenega okolja za kolektivne naložbene podjeme, je v ponedeljek poslancem povedala Irena Sodin s finančnega ministrstva.
Vsak investicijski sklad bo moral imeti enega skrbnika, ki izvaja splošni nadzor nad sredstvi v njem. S tem se poskuša doseči, da bi imel skrbnik pregled nad vsemi sredstvi sklada ter bi imeli upravitelji in vlagatelji enotno referenčno točko, na katero bi se lahko obrnili.
Novela zakona tudi določa, da se vsak investicijski sklad ne glede na način zbiranja premoženja vpiše v Poslovni register Slovenije in pridobi tudi svojo matično številko. "To bi olajšalo razlikovanje med družbami za upravljanje in skladi," je bil v razpravi zadovoljen Jožef Horvat (NSi).
Pomemben del novele zakona je tudi določitev glob, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izreče družbi za upravljanje, upravljavcu alternativnega investicijskega sklada in skrbniku premoženja investicijskega sklada.
Globe za nekatere najhujše kršitve sledijo globam iz evropske direktive, je povedala Sodinova ter pojasnila, da svoboda upravljanja storitev omogoča družbam za upravljanje, da si izberejo državo sedeža, s tem pa tudi kaznovalni okvir, ki se zanje uporabi. Da bi se preprečilo selitve družb za upravljanje države z manj strogimi sankcijami je EU višino glob poenotila.
