Komisija DZ je v teku zaslišanj prič in dokumentacije, ki jo je pridobila od medtem že ugaslih Probanke in Factor banke ter od Banke Slovenije, ugotovila slabe bančne prakse. Zanje so odgovorne uprave in nadzorni svet, pa tudi bančni regulator. Dodatno pa so stvari poslabšali zastoji na področju stečajne zakonodaje ter na področju preprečevanja slabih bančnih praks in konflikta interesov, ugotavlja poročilo.
DZ je soglašal tudi s predlogom komisije, naj se vmesni poročili, javni in zaupni del, skupaj z vsemi prilogami kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj posreduje nacionalnemu preiskovalnemu organu, specializiranemu državnemu tožilstvu in ministrstvu za notranje zadeve. Pa tudi to, da bo odslej tožilstvo DZ moralo redno poročati o pregonu bančne kriminalitete.
Glede zastaralnih rokov se obeta avtentična razlaga. DZ je namreč podprl komisijo v prizadevanjih, da se zastaralni roki podaljšajo, saj so ti začeli teči, ko uprave bank še niso bile zamenjane in torej nihče ni prijavljal slabih praks oz. bančne kriminalitete. Zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki velja od konca leta 2012, govori o tem, da se ta rok s tem namenom štirikratno podaljša, sodni veji pa je po Logarjevem mnenju treba dati jasna navodila, kako naj v teh primerih odloči.
DZ se je z javnim delom poročila seznanil v petek, v ponedeljek pa še z zaupnim delom. Kot je po tem med drugim sporočil vodja bančne komisije DZ Anže Logar (SDS), se številke o višini nastale škode v bančnem sistemu gibljejo od 100.000 evrov do 14 milijonov evrov. "Za vsako banko so zelo podrobno prikazani štirje primeri, kjer gre skupaj za več 10-milijonska oškodovanja," je povzel.
Parlamentarna preiskovalna bančna komisija se bo po raziskavah dogajanja v Probanki in Factor banki poslej osredotočila na dogajanje v ostalih bankah, ki so bile deležne sanacije, to je v NLB, NKBM, Abanki in Banki Celje. V ospredju bo po Logarjevih napovedih NLB.
