Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadnji številki glasila KPK vestnik, ki je izšla konec oktobra, izrazila razočaranje nad "podaljšanjem postopkov" prenavljanja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije "ter s tem na uspešnost dela komisije in njen ugled". Kot so poudarili v komisiji, obstoječi zakon na nekaterih področjih zavira delo komisije, potrebo po spremembah protikorupcijske zakonodaje v Sloveniji pa zaznavajo tudi mednarodne institucije.
Na ministrstvu za pravosodje so v odgovoru na očitke KPK za STA pojasnili, da so pristojnosti, ki se nanašajo na pripravo predloga zakona in podzakonskih predpisov s področja sistemskega urejanje omejevanja korupcije s strani ministrstva za javno upravo prevzelo šele septembra. Vse od tedaj pa so, kot so zagotovili, intenzivno delali na pripravi novele, ki je zdaj v zaključni fazi. Tako o kakršnikoli zamudi s strani pravosodnega ministrstva ni mogoče govoriti, so navedli.
Ob tem so napovedali, da bo predlog novele javnosti predstavljen predvidoma v drugi polovici prihodnjega tedna. S tem se bo pričela javna in širša strokovna razprava, ki bo trajala vsaj en mesec. Nadaljnja časovnica zakonodajnega postopka bo odvisna odvisna od pripomb in predlogov iz javne in strokovne razprave, na ministrstvu pa si želijo, da bi bil predlog na vladi in nato v DZ v začetku prihodnjega leta.
Novela naj bi natančneje opredelila pogoje za imenovanje komisije
Načrtovane spremembe so med drugim usmerjene v določanje enotnih minimalnih standardov v širšem javnem sektorju glede tega, kakšno ravnanje je skladno z integriteto. Novela naj bi natančneje opredelila pogoje za imenovanje komisije, jasneje opredelila vrste in pravila postopkov, ki jih vodi KPK, ter pravic in obveznosti "sodelujočih" v postopkih pred KPK.
Novela predvideva spremembe na področju daril, prenovo ureditve, ki se nanaša na nasprotje interesov, in izboljšuje ureditev nadzora nad premoženjskim stanjem. Prinaša pa tudi pravno podlago, vezano na nadgradnjo aplikacije Erar, prej znano kot Supervizor.
Načrtovane spremembe naj bi zagotovile večjo pravno varnost delovanja komisije, pa tudi oseb in institucij, ki so predmet njenega nadzora. Obenem predvidevajo okrepitev pristojnosti komisije, in sicer na področjih identifikacije in odprave sistemskih korupcijskih tveganj, nasprotij interesov in nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev.
Jasneje bodo razmejena tudi razmerja pristojnosti komisije v razmerju do drugih nadzornih organov in pregona korupcije kot kaznivega dejanja.
Novela predvideva učinkovitejše in hitrejše postopke
Komisija naj bi kot kolegijski organ odločala le še o zadevah, ki jih taksativno določa zakon, in o zadevah, za katere bo predsednik komisije odločil, da zaradi svoje pomembnosti zahtevajo kolegijsko odločanje. Na ta način bo KPK kot kolegijski organ razbremenjena ukvarjanja z rutinskimi primeri, ki so manj pomembni z vidika ciljev, ki jih zasleduje. V teh zadevah bodo postopke vodili in v njih samostojno in s polno odgovornostjo odločali javni uslužbenci komisije, ki jim bo zadeva dodeljena v delo.
Načrtovane so tudi spremembe glede pristojnosti komisije ob sumu kršitev zakona. Kot so zapisali na ministrstvu, je bistvo novega pristopa v konkretizaciji postopkov. Hkrati pa se postopki, predvsem pri tistih kršitvah, zoper katere je možna prekrškovna reakcija, poenostavljajo in bodo ustrezno hitrejši in učinkovitejši, obljubljajo na ministrstvu.
Nova ureditev postopkov komisije po njihovih zagotovilih zasleduje cilj ustreznega uravnoteženja javnega interesa in zasebnih interesov posameznikov, ki jih v konkretnih primerih oziroma postopkih obravnava KPK.
Sicer pa predlog uvaja še natančnejšo opredelitev obstoječih in nekaterih dodatnih ukrepov komisije za krepitev integritete in preprečevanje korupcije. To so med drugim sistemski nadzor, predlog za razrešitev in pobuda predstojniku za ukrepanje ter pristojnost zahtevati revizijo.
Težave na KPK po oceni ministrstva niso samo posledica nespremenjenega zakona
Na ministrstvu so prepričani, da navedene rešitve predstavljajo podlago za učinkovitejše delo komisije. Kot opominjajo, pa zakon tega ne more zagotoviti sam po sebi, saj predstavlja zgolj orodje, ki ga mora vodstvo komisije in njeni zaposleni uporabiti in izvajati. "Verjetno v tem trenutku ni povsem neutemeljno zapisati, da težave, s katerimi se pri izpolnjevanju svojega mandata in poslanstva v zadnjem času sooča KPK, niso primarno ali samo posledica nespremenjenega zakona," so še navedli na ministrstvu.
