Organizacija Združenih narodov obeležuje 24. oktober kot svoj "rojstni dan". Na ta dan leta 1945 je namreč večina ustanovnih članic na čelu z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta - ZDA, tedanjo Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo - ratificirala ustanovno listino ZN.
Ustanovna listina ZN je bila sicer podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu. Podpisali so jo predstavniki 50 držav udeleženk Konference ZN o mednarodni organizaciji. Med njimi je bila tudi tedanja Jugoslavija, med ustanovne članice pa spada tudi Poljska, ki je kot 51. država svoj podpis prispevala dva meseca kasneje.
Ustanovna listina ZN je temeljna pogodba, ki danes združuje 190 držav članic ZN in dve opazovalki (Vatikan, Palestina). Vse članice ZN - pa tudi nečlanice zavezuje, njen 103. člen pa posebej določa, da so obveznosti, ki izhajajo iz nje, nad vsemi drugimi obveznostmi iz mednarodnih dogovorov ali pogodb.
Po drugi svetovni vojni ustanovljena organizacija ZN je naslednica Društva narodov, podobne organizacije, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni z namenom, da bi preprečila ponovitev spopada globalnih razsežnosti. ZN so pomagali obvarovati svet pred ponovitvijo velike vojne. A po drugi strani zaradi možnosti veta, ki jo imajo stalne članice VS in ki lahko preprečijo skupno ukrepanje za zaustavitev kakega konflikta, svetovni mir (še) ni zavladal. Nasprotno, veliko je bilo krvavih konfliktov, ki so pretresali in še vedno pretresajo planet.
Med njimi je ta čas v prvi vrsti konflikt v Siriji, pa tudi na vzhodu Ukrajine, kjer si nasproti stojijo tudi zahodni zavezniki na eni in Rusija na drugi strani. Svet se vse bolj vrača v čase hladne vojne, krepijo pa se tudi strahovi, da bi bili lahko pahnjeni v tretjo svetovno vojno.
Da svet stoji na razpotju, je v poslanici ob letošnjem dnevu ZN opozoril opozoril tudi odhajajoči generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki ga bo z novim letom nasledil deveti generalni sekretar v zgodovini organizacije, Portugalec Antonio Guterres.
Ban je opozoril na neizmerno trpljenje v konfliktih na nemirnem Bližnjem vzhodu, v Južnem Sudanu, Sahelu in drugod. "Na teh in drugih območjih nasilja in nemirov hrabro osebje ZN še naprej pospešeno išče rešitve ter se odziva na stiske ranljivih," je zapisal.
Spomnil je, da so ZN lani sprejeli agendo 2030 za trajnostni razvoj, s čimer smo po Banovih besedah dobili 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki nas bodo popeljali v boljšo prihodnost vseh nas in našega planeta. Spomnil pa je tudi na sprejetje pariškega podnebnega sporazuma, ki bo začel veljati 4. novembra. S tem se je svet "končno premaknil onkraj logike, da je izgorevanje fosilnih goriv pot do blaginje," je zapisal.
Ob poslavljanju s položaja je Ban dejal še, da je počaščen, da je v zadnjih desetih letih lahko služil načelu "Mi, ljudstva". "S skupnimi močmi smo vzpostavili trdne temelje za skupni napredek. Na njih moramo pospešeno graditi in si prizadevati za krepitev vloge žensk, vključevati mlade in spoštovati človekove pravice vsakega posameznika," je ob dnevu ZN še poudaril generalni sekretar te svetovne organizacije.
