Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015. Po prvotnem načrtu bi jo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do junija prihodnje leto, a so se zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da bodo to storile že do konca tega leta.
Urad za preprečevanje pranja denarja z novim zakonom dobiva inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi bo lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Trenutna ureditev mu namreč ne omogoča optimalnega nadzora in preprečevanja pranja denarja oz. financiranja terorizma.
Zakon med drugim znižuje mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.
Vzpostavljen bo tudi register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastniki podjetja, ga nadzirajo, kako drugače obvladujejo ali v imenu katerih se izvaja določena transakcija. Subjekti, ki so vpisani v poslovni register, bodo morali tako ugotoviti podatke o dejanskih lastnikih in jih vpisati v nov register.
Poslanci so v sprejemanju zakona sklenili tudi, da se med zavezance, ki bodo morali ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, dodata tudi Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljane terjatev bank (DUTB).
