Pri tem so člani odbora omenjenim organom predlagali, naj obstoj elementov osebne odgovornosti preverijo tako pri uslužbencih kot funkcionarjih sodstva.
Sklep, da je treba iskati tudi osebno odgovornost, so predlagali poslanci NSi, ki so tudi zahtevali sklic nujne seje odbora. "Če kje, se lahko tukaj išče subjektivno odgovornost brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov," je menila Iva Dimic (NSi).
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je izrazil dvom, da bodo za deset let nazaj prišli do osebe, ki je odgovorna, da oporoka ni bila vnesena v centralni register oporok, kljub temu pa bodo na ministrstvu po njegovih besedah v okviru svojih pristojnosti morda ugotavljali tudi osebno odgovornost. "Trenutno čakamo ustrezna poročila, pri čemer nas zlasti zanima, ali kakšno sodišče posebej izstopa po številu nerazglašenih oporok glede na njegovo velikost. V takšnih primerih bi lahko zahtevali tudi iskanje odgovornosti," je dejal.
Vinka Gorenaka (SDS) je zmotil nedavni javni nastop podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto, v katerem naj bi dejala, da iskanje subjektivne odgovornosti ni smiselno. "Strinjam se, da je marsikdo od odgovornih že umrl, težko je v teh primerih dokazati tudi kaznivo dejanje, tudi disciplinska odgovornost zastara v relativno kratkem času, bi pa lahko odgovornost vsaj poskušali najti," je dejal. Ob tem je dodal, da na ta način v javnosti nastaja "nek vtis, ki ni dober".
Večina članov odbora je danes sicer ocenila, da ni dovolj, da je vrhovno sodišče tiste, ki so bili odškodovani, zgolj suhoparno napotilo na pravdo, zato je sprejela že omenjeni sklep, naj vrhovno sodišče v sodelovanju z ministrstvom oblikuje merila za zunajsodno poravnavo z oškodovanci. Oceni, da bi to bila prava pot, se je pridružil tudi Klemenčič, ki se mu zdi pomembno, da najdejo neko vmesno pot "v smislu poravnave". "Nobenega dvoma namreč ni, da je v tem primeru odgovorna država," je dejal.
Omenjena sklepa so podprli tudi poslanci koalicije.
Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je dodal, da je "ljudem treba pomagati in to hitro in čim bolj ugodno zanje. "Le tako si boste povrnili ugled," je dejal navzočim predstavnikom sodstva.
Po besedah generalnega državnega pravobranilca Jurija Groznika so na državnem pravobranilstvu do zdaj prejeli tri zahtevke za odškodnino v predhodnem postopku in eno tožbo. Dva zahtevka za odškodnino v predhodnem postopku so zavrnili, v enem primeru pa je bila sklenjena zunajsodna poravnava.
Nekaj razprave na odboru je bilo tudi na temo, ali zdajšnja zakonodaja nedvoumno narekuje, da je treba vse oporoke vpisovati v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je ocenil, da je zakonodaja pri tem dvoumna, pravosodni minister Klemenčič je menil, da posebnih dvomov pri tem ne bi smelo biti, predsednica notarske zbornice Sonja Kralj pa je bila jasna, da je takšna obveznost dejstvo.
Notarsko zbornico je odbor sicer danes pozval, naj predlaga ustrezne ukrepe glede zaznanih tveganj pri vpisovanju oporok v centralni register. Nekateri poslanci so tudi menili, da bi bila lahko pristojbina za vnos oporoke v register nižja.
