Poslanci SDS namreč opozarjajo, da enotne statistike glede zastaranja kazenskih postopkov ni. Zato predlagajo sklepe, s katerimi bi DZ, vladi, ministrstvu za pravosodje in pravosodju kot takemu priporočili, naj se stanje uredi tako, da se bo vedelo, koliko zadev je zastaralo.
Vlada sicer v svojem mnenju pritrjuje ugotovitvam o negativnih učinkih zastaranja kazenskih zadev. Hkrati pa poudarja, da so že v pripravi nekateri ključni predlogi zakonov (zlasti noveli zakona o pravdnem postopku in zakona o kazenskem postopku), ki bodo ustrezneje naslovili problematiko časovnega vidika reševanja zadev oziroma zastaranja.
"Zastaranje brez dvoma predstavlja neugoden in nezaželen rezultat kazenskega postopka, a gre hkrati za pomemben institut kazenskega prava, ki rezultira v potrditvi domneve nedolžnosti," je zapisano v mnenju vlade. Zastaranje tako predstavlja zlasti neuspeh države, da v postavljenih časovnih okvirjih izpelje kazenski postopek.
To je po oceni vlade zlasti nesprejemljivo z vidika načela enakosti pred zakonom, z vidika žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj ter tudi z vidika načela ekonomičnosti in smotrne porabe proračunskih sredstev. "In vendar se po razpoložljivih podatkih stanje na tem področju izboljšuje," so dodali.
Ob tem poudarjajo, da bosta vlada in ministrstvo za pravosodje še naprej pozorna na primere zastaranja, pri katerih bo iz okoliščin konkretnega primera razvidno, da je do zastaranja prišlo iz razlogov na strani sodišča. V priporočilu predlagano ugotavljanje stanja za nazaj pa po mnenju vlade samo po sebi ne more prinesti dodatnega izboljšanja stanja in zmanjševanja števila zastaranih zadev v prihodnje. Analize preteklega stanja bodo tako opravila sodišča, če bo to potrebno za odpravo morebitnih nepravilnosti, je še zapisano v mnenju vlade.
