Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb skupaj z novelo zakona o dohodnini in novelo zakona o davčnem postopku sestavlja 27. septembra sprejeto t. i. mini davčno reformo, katere namen je prerazporeditev davčnih bremen v korist znižanja stroškov dela in povečanja konkurenčnosti poslovnega okolja.
Vlada je zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki predlagala, da bi se tako deloma nadomestilo izpad proračunskih prihodkov, ki jih prinašajo spremembe pri dohodnini. A po mnenju državnih svetnikov dodatno obremenjevanje gospodarstva ni ne pravično in ne razvojno, zato so 3. oktobra na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb izglasovali odložilni veto.
"Namesto obljubljenega povečanja konkurenčnosti gospodarstva z znižanjem obremenitev se ga raje obremenjuje z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb," je izglasovanje veta pojasnil državni svetnik Milan Lukić. S tem se zmanjšuje možnost za nova delovna mesta, še posebej pa se s tako neuravnoteženo delitvijo učinkov gospodarske rasti med javnimi uslužbenci in ostalimi prebivalci znižuje kupna moč večine, je opozoril.
Ključni predstavniki gospodarstva so več mesecev vlado prepričevali, naj bo davčna reforma odločna, razvojna in pravična. "Vlada njihovih pozivov ni upoštevala," je bil kritičen Lukić, ki se mu tudi ne zdi prav, da vlada poleg dodatnega obremenjevanja gospodarstva ni storila ustreznih korakov za znižanje javne porabe.
V koalicijskih poslanskih skupinah so pojasnjevali, da je zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb potrebno, ker vlada ne želi še poglabljati proračunskega primanjkljaja. "Zaradi sprejema novele zakona o dohodnini se bodo prihodki v proračun zmanjšali za 106 milijonov evrov," je spomnil Janko Veber (SD). "Čeprav gre za nevšečen ukrep, je treba nekaj narediti tudi na prihodkovni strani proračuna," je dejala tudi Marija Antonija Kovačič (DeSUS).
Branko Zorman (SMC) pa je dodal, da bo obdavčitev podjetij tudi po zvišanju stopnje davka ostala med najnižjimi v Evropi in na ravni, ki je ugodna za pridobivanje novih tujih investicij. "Vlada sledi pravi smeri z razbremenitvijo dela, ki je nadpovprečno obdavčeno, in z obremenitvijo kapitala, ki je podpovprečno obdavčen," je dejal in izrazil prepričanje, da bo postalo poslovno okolje bolj prijazno za zaposlovanje visoko kvalificiranega kadra.
Poleg poslancev koalicije so za vnovičen sprejem novele zakona glasovali tudi poslanci opozicijske ZL, ki so se ob septembrskem odločanju glasovanja vzdržali. "Potrebna je zadostna večina, da se preglasuje veto, ki ga je prek državnega sveta izsilil kapitalski lobi," je dejal Luka Mesec (ZL), ki bi stopnjo davka zvišal še bolj, saj se mu zdi zdaj načrtovani dvig zdi malenkosten.
V ostalih opozicijskih poslanskih skupinah so sprejemu novele zakona tudi tokrat nasprotovali. "Le gospodarstvu se moramo zahvaliti, da imamo danes rast in nova delovna mesta," je dejal Jožef Horvat (NSi) in vlado opozoril, da je že na sredini mandata, ukrepov, ki bi preobremenjenemu slovenskemu poslovnemu okolju prinesli razbremenitev, pa še vedno ni.
Tudi Marko Pogačnik (SDS) je prepričan, da bo zvišanje stopnje davka ogrozilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Posledice pa bodo tudi širše, saj bo imelo vpliv na vse zaposlene," je dejal.
Zvišanje stopnje davka bo po Pogačnikovih besedah še posebej ogrozilo konkurenčnost majhnih in srednjih podjetij, kar se zdi problematično tudi Alenki Bratušek (NP). Sicer pa v njeni poslanski skupini spremembam zakona nasprotujejo predvsem zato, ker se ga je v zadnjih desetih letih spreminjalo že najmanj šestkrat. "Kako naj ljudje, ki se odločajo za investicijo v naši državi, sploh vedo, kaj jih čaka," je vprašala.
