Predlog novele namreč med drugim predvideva, da bi lahko policisti v primerih, ko morajo uporabiti fizično silo, uporabili električni paralizator. V ta namen bi že prihodnje leto kupili 15, leta 2018 pa 25 tovrstnih naprav. Uporaba paralizatorjev naj bi bila varnejša tako za policiste kot tudi za same napadalce.
Novela uvaja tudi možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa, prav tako zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih.
Kot je zapisano v predlogu, bi s sistemom avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic policisti pri nadzoru cestnega prometa med drugim preverjali, ali vozila in vozniki izpolnjujejo pogoje za udeležbo v prometu, kar naj bi na naše ceste prineslo več varnosti. Obdelava podatkov o letalskih potnikih pa naj bi bila nujna predvsem v boju s teroristi.
Novela naj bi uredila še hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK (hranjenje slednjih naj bi bilo potrebno za izločanje osumljencev), uvedla podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti in možnost prekinitev potovanja v primerih, ko se v vozilih, s katerim skupina organizirano potuje na športno prireditev, najdejo stvari, na podlagi katerih je jasno razvidno, da ima skupina namen kršiti javni red.
V času priprave novele je sicer nanjo letelo veliko očitkov, predvsem s strani Amnesty international Slovenija in informacijskega pooblaščenca.
Pri slednjem so zadržani predvsem do avtomatske prepoznave registrskih tablic, zbiranja biometričnih podatkov in rabe podatkov o letalskih potnikih. Pri tem jih, kot pravijo, zlasti skrbi, da policija ni opravila nujne prehodne in temeljite ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je pred časom tovrstne pomisleke zavrnila. Poudarila je, da je cilj zakona izključno zagotavljanje varnosti in varovanje človekovih pravic.
Podatki, ki jih bodo zbrali pri avtomatski zaznavi registrskih tablic, se po njenih besedah ne bodo hranili in tudi ne obdelovali, pri uporabi električnega paralizatorja pa so predvideli, da bo imela vsaka naprava nameščeno kamero, ki bo snemala uporabo.
Pomisleke o noveli imajo tudi v koaliciji. Slednja je v začetku oktobra o noveli pripravila posebna usklajevanja, a tudi po njih koalicijski partnerji z posameznimi rešitvami niso zadovoljni.
V SD so izrazili predvsem pomisleke glede popolnega nadzora na letališčih ter nadzora brez utemeljenih razlogov v notranjosti, pa tudi glede uporabe električnega paralizatorja. Pomisleke imajo tudi v DeSUS, kjer pravijo, da je treba najti pravo ravnotežje med pooblastili policije in varstvom človekovih pravic.
Na drugi strani notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ocenjuje, da gre pri nasprotovanju noveli za nerazumevanje predlogov in narave policijskega dela.
Prepričana je, da je novela vsebinsko dodelana in domišljena ter dodaja, da niso pripravljeni popuščati pri predlogih, za katere verjamejo, da gredo v smeri večje učinkovitosti policijskega dela.
