Zakon o kazenskem postopku v 78. členu določa, da sodišče kaznuje z denarno kaznijo zagovornika, pooblaščenca, zakonitega zastopnika, oškodovanca, zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca, če v vlogi ali govoru žali sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku.
Pri tem predvideva, da sklep o kaznovanju izda preiskovalni sodnik oz. senat, pred katerim je bila dana žaljiva izjava, če je žalitev zapisana v vlogi, pa sodišče, ki naj o njej odloči.
Ustavno sodišče je zadnjo določbo razveljavilo, v kolikor je domnevno žaljiva izjava usmerjena osebno zoper sodnika oz. senat, pred katerim je bila dana, oz. ki je pristojen odločiti o vlogi.
Dejstvo, da sodnik vrednostno ocenjuje izjave, ki se nanašajo nanj osebno, ter sankcionira njihovega avtorja, že samo zase poraja objektivno utemeljen dvom o nepristranskem sojenju. Videz nepristranskosti pa je še dodatno okrnjen zaradi dejstva, da sodnik sklep o kaznovanju izda po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v "svoji zadevi" ni le sodnik, temveč tudi tožilec, je zapisalo ustavno sodišče, ki je opirajoč se na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice s tokratno odločitvijo spremenilo svoje prejšnje stališče.
Ustavno sodišče je zdaj določilo, da morata v takih primerih sodnik oz. predsednik senata podati predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s splošnimi pravili sodnega reda.
Odločilo je tudi, da v primerih kaznovanja za žalitev sodišča oz. sodelujočih v postopku (po 78. členu zakona) ne velja možnost spremembe denarne kazni v kazen zapora, kar predvideva 130. člen zakona v primerih, če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati.
Sodišče opozarja, da določb 78. člena zakona o kazenskem postopku ni mogoče šteti za določbe, ki opredeljujejo kaznivo dejanje in postopek odločanja o kazenski obtožbi. Vendar pa strogost sankcije, ki je predpisana v 130. členu, narekuje drugačen zaključek. Za postopek spremembe denarne kazni v zaporno pa niso predvidena nikakršna ustavna procesna jamstva kazenskega postopka.
Kot izhaja iz obrazložitve sodišča, vlada očitno že pripravlja nekatere spremembe na tem področju. Sodišču je namreč pojasnila, da je poslala v strokovno usklajevanje predlog novele zakona o kazenskem postopku, v katerem predlaga, naj sodnik, na katerega se žalitev nanaša, ne odloča o kaznovanju zaradi žalitve.
Prav tako je vlada napovedala, da bo v postopku priprave omenjene novele preučila možnost morebitnega krajšanja največjega števila dni zapora, v katere se lahko pretvori denarna kazen, predpisana v zakonu.
Skladno s svojimi ugotovitvami je ustavno sodišče razveljavilo tudi sklep mariborskega višjega sodišča in sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu o kaznovanju odvetnika Cugmasa.
Ta je bil namreč kot zagovornik v kazenskem postopku na podlagi 78. člena zakona o kazenskem postopku kaznovan z denarno kaznijo v višini 993,16 evra, ker je razpravljajoči sodnici - potem ko je zaključila glavno obravnavo in strankam naznanila, da bo sodbo razglasila čez eno uro - dejal: "Ali se morate posvetovati? Bil sem na več sodiščih in takšne okrajne sodnice, s poudarkom okrajne sodnice, pa še nisem srečal."
Sklep o kaznovanju mu je izdala razpravljajoča sodnica, ki je ocenila, da je šlo za žaljivo in podcenjujočo oceno njenega odločanja, ki izraža zaničevanje, ter da se s takšnim izražanjem spodkopava in krni ugled sodstva nasploh. Odvetnikovo pritožbo zoper navedeni sklep pa je nato zavrnilo še pritožbeno sodišče.
Ustavno sodišče je sedaj zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču.
