Zanimiv vpogled v različne definicije kazenske odgovornosti bankirjev za slabe kredite je podala Nastja Kvas, ki je zagovarjala diplomsko nalogo prav na to temo. 240. člen kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kaznivo dejanje zahteva neposredni naklep. V Nemčiji pa zakonodaja omogoča pregon že za t.i. eventualni naklep, nemški zakonodaji sledi tudi hrvaška. V ZDA sodna praksa pozna celo t.i. premišljeno brezbrižnost, po kateri obstaja kazenska odgovornost tudi za neupoštevanje določene stopnje tveganja.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je v zvezi s tem izrazil skrb, da bo direktni naklep izjemno težko dokazati, pri čemer je tudi sam opozoril, da v nobeni drugi državi ni tako ostre omejitve tovrstnega kaznivega dejanja kot prav v Sloveniji. Kot je dodal, finančniki niso zabiti, kljub temu pa niso vedeli, kaj se je dogajalo. "Ali je to sploh mogoče," se je vprašal Ude.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je opozoril, da gre pri slabih kreditih in njihovih posledicah za pojave, ki jih ni povzročilo kazensko pravo in jih z orodji, ki jih ima slednje na razpolago, ne da odpraviti. Namen kazenskega prava je namreč kaznovati konkretna zla dejanja, ne pa bančne luknje kot take.
Fišer je sicer ocenil, da je tožilstvo v danih okoliščinah naredilo vse, kar je bilo v njegovi moči. Po njegovem je v primeru slabih kreditov najprej odpovedala družba kot taka, ki je reagirala pozno in tako, kot pač je. Ob tem se je vprašal, kje so bili tedaj nadzorni organi znotraj samih bank in bančnega sistema.
Predsednik združenja bank France Arhar je spomnil na specifične razmere ob izbruhu finančne krize, pa tudi na različne definicije slabega kredita. Ta je pri nas po definiciji kredit z dolžniško zamudo, večjo od 90 dni, medtem ko se denimo v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji slab redit definira v primeru, da zamuda presega 180 dni.
Poleg tega je leta 2014 ustanovljena nacionalna supervizija ugotovila obstoj zelo različnih bančnih praks, je dodal Arhar. Tako denimo obstaja kar 7000 različnih modelov za ugotavljanje obstoja tveganj.
