Marija Janc s finančnega ministrstva je predlog proračuna označila za kompromis med tistim, kar nam ponuja fiskalna ovojnica, in našimi prioritetami. "In mislim, da so slednje usmerjene v to, da bomo vsi lahko živeli bolje ter imeli delovna mesta, boljše plače in tudi boljše pokojnine," je dejala.
Ob tem je opozorila, je še posebej nevarno, da bi v časih, ki so za javne finance ugodni, uporabili dodatne prihodke za ukrepe, ki na dolgi rok povečujejo primanjkljaj, namesto da bi ga zmanjševali. Zato je treba ugodne gospodarske razmere izkoristiti za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, je pojasnila.
Upoštevajoč finančne možnosti države in zaveze iz zakona o fiskalnem pravilu predlog proračuna vendarle pomeni napredek glede na letošnji proračun, se je strinjala predsednica komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marija Lah. Hkrati je izrazila pričakovanje, da bo vlada še naprej iskala rešitve, ki bodo za gospodarstvo v večji meri pomenile razbremenitev in spodbudo.
Član interesne skupine delodajalcev Milan Lukič je obravnavane dokumente ocenil z besedami, da so socialno naravnani, razvojno obarvani ter zagotavljajo zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in nadaljnje zniževanje javnega dolga. "Ali smo s tem zadovoljni? Ne povsem, a jih vseeno kaže podpreti," je dejal in dodal, da bi si tudi sam želel več sredstev za porabo na vseh ravneh, a še bolj pomembno je imeti urejene javne finance.
Bolj kritični so bili predstavniki lokalnih skupnosti v državnem svetu. Načrtovano zvišanje povprečnine je korak v pravo smer, a še vedno ne zagotavlja izvrševanja zakonsko določenih nalog, je opozoril Bojan Kontič. "Prehitro smo se ustavili na številki 530 evrov. Dokler to ni urejeno, ne moremo dajati pozitivnih mnenj," je dejal. Milan Ozimič pa je povedal, da je razkoraka med odmerjeno povprečnino in minimalno potrebnimi sredstvi za delovanje občin za 16 milijonov evrov. "Ne razumemo, da vlada tega ne doume," je dejal.
"Kljub opozorilom o zmanjševanju finančne neodvisnosti občin se stanje iz leta v leto slabša," je bil do proračunskih dokumentov kritičen tudi predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič. Povprečnina, kot je predlagana, po njegovih besedah tudi ne upošteva dviga stroškov občin, ki jih bo med drugim povzročil nedavno sprejeti zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. "Čim prej je treba spremeniti sistemski zakon o financiranju občin, kar se obljublja že več let," je dejal.
Po Verbičevem mnenju bi morda kazalo razmisliti, da se občinam omogoči večji dostop do evropskih sredstev, predvsem na področju okoljskih investicij, kjer imajo pripravljene projekte. Občine so namreč v novi finančni perspektivi na slabšem kot v prejšnji in zdaj praktično nimajo resnih možnosti dostopa do kohezijskih sredstev.
Državni svetnik Dušan Semolič pa je spomnil na na določbo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem se morajo pokojnine redno letno usklajevati z rastjo življenjskih stroškov in bruto domačega proizvoda. "Država se že nekaj let tej obveznosti izmika," je opozoril.
Če bi se to spoštovalo, bi se pokojnine v času od leta 2010 uskladile za 11,6 odstotka, a je bilo le nekaj manjših usklajevanj. Upokojenci so bili v tem času prikrajšani za 8,7 odstotka, je izračunal Semolič, ki se mu za leto 2017 predvideno enoodstotno zvišanje pokojnin ne zdi zadostno, saj je treba zadevo urediti sistemsko.
Predlog proračuna sta 5. oktobra v DZ predstavila predsednik vlade Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, dan pozneje pa je stekla obravnava na sejah parlamentarnih delovnih teles. Ta se bo nadaljevala še do sredine prihodnjega tedna, nato pa bo DZ poslal proračunske dokumente nazaj vladi v dopolnitev.
