Predlagani paket volilne zakonodaje prinaša novele zakonov o volitvah v DZ, o državnem svetu, o volitvah predsednika republike, o vladi, o lokalnih volitvah in o lokalni samoupravi, ki so v pristojnosti odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ter novelo zakona o poslancih, ki jo bo v četrtek presojala parlamentarna mandatno-volilna komisija.
Zakonodajni predlog so pred letom in pol vložili poslanci koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter tedanje ZaAB, njegov cilj pa je ureditev pogojev kandidiranja na različne funkcije. Poslanec Möderndorfer je v imenu predlagateljev pojasnil, da bi predlagane rešitve onemogočile na volitvah kandidirati pravnomočno obsojenim na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta, spremembe pa predvidevajo tudi možnost odpoklica županov.
Predlagana novela zakona o poslancih pa naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča - to je ugotovilo, da je zakon neustaven - zapolnila pravno praznino pri ureditvi sodnega varstva v primeru prenehanja poslanske funkcije, je opozoril Möderndorfer. Po njegovih besedah želijo predlagatelji do odločanja na eni od naslednjih sej odbora zbrati potrebno dvotretjinsko podporo celotnemu paketu ali pa vsaj delu, ki je povezan z ustavno odločbo.
Poslanec SDS Branko Grims je koaliciji očital, da "na široko sprejema celoten paket volilne zakonodaje, ki je milo rečeno problematičen". Zakonodajnemu predlogu po njegovih besedah manjka ustavna podlaga. Vsak poseg v aktivno in pasivno volilno pravico je namreč ustavno pravno sporen, je opozoril. Ocenil je, da si podporo zasluži le del predloga, ki se nanaša na dostopnost volišč invalidom.
Takšnega paketa volilne zakonodaje, kot ga zagovarjajo v koaliciji, poslanska skupina SDS ne bo podprla, je napovedal Grims. Spomnil je, da je SDS vložila dopolnilo, ki se nanaša na kandidiranje nekdanjih sodelavcev Udbe. Dodal je, da je motiv koalicije za tako obsežne spremembe volilne zakonodaje treba iskati izključno v primeru predsednika SDS in poslanca Janeza Janše.
Möderndorfer je izrazil pričakovanje, da bodo z vloženimi koalicijskimi dopolnili zakonodajni predlog izpopolnili do te mere, da bo primeren za drugo obravnavo na plenarnem zasedanju. Dopolnilo SDS, ki se nanaša na nekdanje sodelavce Udbe, pa je označil za še en poskus lustracijskega dopolnila. Dejal je, da gre sicer za legitimno dopolnilo, ki pa ne sodi v paket volilne zakonodaje, ki ga obravnavajo.
Zagotovo se sliši razumno, da obsojeni ne morejo kandidirati, je poudaril Jernej Vrtovec (NSi). Vendarle se po njegovih besedah ne sme spregledati pravice volivcev, da sami ločijo zrno od plevela na kandidatni listi. Matjaž Hanžek (ZL) pa je napovedal, da bo njihova poslanska skupina podprla predlagani paket v dobri veri, da je ustrezno pripravljen. Opozoril je na veliko odgovornost, ki jo s takšnim zakonodajnim predlogom prevzema koalicija.
"Takšne spremembe potrebujemo, a ne, če bodo pripravljene slabo in jih bo ustavno sodišče razveljavilo," je poudaril Hanžek. Izrazil je začudenje, da zahtevnega zakonodajnega predloga ni pripravila vlada, ki ima za to na voljo ves potreben aparat. Po njegovih besedah nesodelovanje vlade pri pripravi predloga vzbuja dvom o iskrenosti namena predlagateljev. Izpostavil je tudi pomen predlaganih rešitev, ki so povezane z dostopnostjo volišč za invalide.
Tako Hanžek kot poslanka SD Bojana Muršič sta dejala, da je zakonodajni predlog potreben zaradi nizke ravni politične kulture v državi. Sprememb po besedah Muršičeve ne bi potrebovali, če bi lahko od kandidatov ali že izvoljenih funkcionarjev pričakovali etično in profesionalno ravnanje ter bi se v primeru obsodbe odrekli kandidaturi ali funkciji.
Iz parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) pa je bilo slišati, da koalicijska dopolnila upoštevajo nekatere pripombe ZPS, ne pa vseh. Dopolnila po mnenju ZPS vendarle prinašajo večjo sorazmernost posegov v volilno pravico, kljub temu pa ustavno pravnih dilem ne odpravljajo v celoti.
Grims je odločitev koalicije, da odločanje o paketu volilne zakonodaje prestavi na eno od naslednjih sej odbora za notranje zadeve označil za sramotno. Člani odbora iz vrst največje opozicijske stranke so zato obstruirali glasovanje o Möderndorferjevem predlogu. Koalicija bi morala po besedah Grimsa umakniti paket in se skupaj z opozicijo lotiti priprave ustreznejših rešitev.
Sicer je DZ danes na izredni seji potrdil poslanca SMC Dušana Verbiča za predsednika odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ta je na tem mestu zamenjal dosedanjo poslanko SMC Lilijano Kozlovič, ki je postala generalna sekretarka vlade. Današnja seja odbora je bila zato prva, ki jo je vodil Verbič.
