"Obstoječa problematika terorističnih napadov in medijska razkritja glede panamskih dokumentov kažejo na to, kolikšno škodo povzročata pranje denarja in financiranje terorizma," je uvodoma pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin.
S predlaganim zakonom se, ko je dejala, v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015. Po prvotnem načrtu bi jo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do junija prihodnje leto, a so se zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da bodo to storile že do konca tega leta.
Urad za preprečevanje pranja denarja bo po predlogu dobil inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi bo lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Trenutna ureditev mu namreč ne omogoča optimalnega nadzora in preprečevanja pranja denarja oz. financiranja terorizma. Predlog zakona med drugim znižuje mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.
Z uveljavitvijo zakona se bo vzpostavil tudi register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, ga nadzirajo, kako drugače obvladujejo ali v imenu katerih se izvaja določena transakcija. Subjekti, ki so vpisani v poslovni register, bodo morali tako ugotoviti podatke o dejanskih lastnikih in jih vpisati v nov register. Predvideno je tudi, da si bodo članice EU v bodoče tovrstne podatke lahko izmenjevale.
Odbor je ob tem sprejel predlog dopolnila, ki ga je pripravila koalicija, in sicer, da se med zavezance, ki bodo morali ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, doda tudi Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljane terjatev bank (DUTB). Kot je pojasnila državna sekretarka Miranda Groff Ferjančič, vzpostavitev zakonske obveze za preverjanje lastništva kupcev kapitalskih naložb pomeni dodatni zavezi za SDH in DUTB, ki bosta morala pred prodajo izdelati tudi oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
Alenka Bratušek (NP) se je vprašala, ali sta bila SDH in DUTB iz prvega predloga zakona namenoma izpuščena in zakaj tega nista počeli že prej ob prodaji podjetij v državni lasti. "Absolutno podpiram to, da mora biti lastništvo novih lastnikov znano," je dodala.
Dušan Verbič (SMC) je ocenil, da je to namenjeno zaščiti interesov lastnikov, v tem primeru davkoplačevalcev. Ali o lastništvu novih kupcev poroča tudi Kapitalska družba (Kad), je zanimalo poslanca SDS Marka Pogačnika ter ali bo tudi v prihodnje poročal.
Bratuškova je ob obravnavi predloga izpostavila tudi opozorila pravne službe na sistemske pomanjkljivosti predloga zakona. Predlog zakona je namreč po mnenju pravne službe neprimeren, če ne zaradi drugega, zaradi predolgih rokov za izdaje aktov. Težave vidijo tudi v določbah, ki se nanašajo na preiskave prostorov odvetnikov, ki so v neskladju z ustavo.
Marko Ferluga (SMC) pa se je vprašal, ali se bodo poslanci spuščali v vsako "pikico" v zakonu, ali bodo zaupali predlagateljem zakona, ki želijo izboljšati delovanje urada. Predlog zakona, kot je dejal, razume kot orodje za soočanje s težavami, ki jih ima urad.
