Vnovična potrditev zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti je bila sicer še danes pozno popoldne vprašljiva, saj mu je večina poslancev DeSUS odrekla podporo, po vetu DS pa je moral zakon za potrditev prejeti 46 glasov.
Odložilni veto na zakon je predlagala komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Državni svet je prepričan, da bi moral zakon prepustiti odločitev o načinu izvajanja dela pogrebne dejavnosti, ki ga zakon ne opredeli kot obvezno gospodarsko javno službo, občinam in njihovim organom. Te pa bi jo lahko opredelile kot gospodarsko javno službo ali jo prepustile trgu.
Po mnenju gospodarskega ministrstva pa zakon omogoča večjo kakovost pogrebne dejavnosti, ki ne sme biti dražja, temveč izključno cenejša. Prenova zakonodaje je bila potrebna tudi zaradi zastarele zakonodaje iz leta 1984 in zelo različnih praks med občinami.
V skladu z novim zakonom bi državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost bi ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bi pogrebna dejavnost, če bi bilo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.
Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
