Državni zbor mora novega generalnega državnega pravobranilca imenovati, ker je dosedanjemu šestletni mandat potekel 16. julija. Imenuje ga na predlog vlade, pri čemer mora biti kandidat iz vrst državnih pravobranilcev.
Kot je članom mandatno-volilne komisije (MVK) pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj, je bil razpis za mesto generalnega državnega pravobranilca v uradnem listu objavljen 1. aprila letos, prijavili pa so se štirje kandidati, ki so vsi izpolnjevali formalne pogoje.
Poleg Groznika so se na razpis prijavili donedavni vodja pravobranilstva Boštjan Tratar ter državni pravobranilki Neva Aleš Verdir in Anamarija Zajc Kovačič. Komisija ministrstva, v kateri je bil tudi minister Goran Klemenčič, je z vsemi opravila izčrpne pogovore, pregledala priložene programe in vizijo dela državnega pravobranilstva za naslednje obdobje, pridobila je tudi informacije o njihovem dosedanjem delu, je pojasnila Brecljeva.
Kot najprimernejšega kandidata za zasedbo tega mesta je soglasno ocenila dolgoletnega pravobranilca Jurija Groznika. Po besedah Brecljeve ima kandidat dolgoletne izkušnje z delom na državnem pravobranilstvu, zaveda se potrebe po spremembah na področju zastopanja finančnih in pravnih interesov države pred domačimi in tujimi pravnimi forumi. Izkazuje pa tudi osebno in vodstveno energijo, potrebno za njihovo udejanjanje.
Kot je povzela, je na podlagi njegovega predloženega programa in razgovora mogoče utemeljeno sklepati, da je dobro seznanjen z delom in funkcijo generalnega državnega pravobranilca, ima pričakovane osebne in strokovne sposobnosti, integriteto in energijo za izvajanje funkcije, pa tudi vizijo za potrebne spremembe in reformo državnega pravobranilstva.
Komisija je vladni predlog podprla praktično brez razprave, le Franc Breznik (SDS) je opozoril, da iskanje novega generalnega državnega pravobranilca poteka dokaj pozno, glede na to, da je dosedanjemu mandat potekel sredi julija, kandidata za novega pa so začeli iskati šele 1. aprila.
MVK je danes začela tudi kandidacijski postopek za imenovanje predsednika in petih članov DVK ter njihovih namestnikov. DVK namreč 14. decembra poteče štiriletni mandat.
Komisija je tako danes sklenila, da bo objavila javni poziv za vlaganje kandidatur za predsednika in namestnika predsednika DVK, ki morata biti sodnika vrhovnega sodišča. Poziv, na katerega se lahko prijavijo kandidati sami ali pa predlog zanje poda kdo drug, bodo objavili na spletni strani DZ, informacijo o njem pa na tretjem programu TV Slovenija. Rok za vlaganje kandidatur pa je vključno 17. oktober.
Z objavo javnega poziva MVK spreminja dosedanjo prakso, po kateri je komisija k predlaganju kandidatov pozvala sodni svet. A kot je pojasnil predsednik MVK Mitja Horvat, po zakonu pristojnosti predlagati kandidate v tem postopku nima. V preteklosti pa je bilo tako, da je vrhovno sodišče zbralo prijave, jih posredovalo sodnemu svetu, ta pa MVK.
Mandatno-volilna komisija bo javni poziv z enakim rokom za vlaganje kandidatur na svoji spletni strani objavila tudi za dva člana in dva namestnika članov DVK, ki se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Poslanske skupine pa bo pozvala, da ji do vključno 17. oktobra posredujejo predloge kandidatov za tri člane in tri namestnike članov DVK, ki se imenujejo po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.
MVK je sicer danes podprla sklep o imenovanju Irene Žagar na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču RS.
