Kot je na novinarski konferenci v prostorih SD v Ljubljani spomnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10.000, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek.
Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. "Na drugačen način predlagamo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka," je pojasnila Kopač Mrakova.
Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu "pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic", je povedala ministrica.
Kot je dodala, so o meji 120.000 evrov precej razpravljali, zaradi specifičnih situacij na terenu pa so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. "Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš," je pojasnila ministrica.
Zakon bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav. Kot je poudarila, je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino, dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.
V DZ si ministrica želi obravnave novele zakona po rednem postopku, verjame pa, da bi spremembe lahko začele veljati z novim letom.
Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje. "Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati," je razlog za to navedla ministrica. Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo - tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali.
Kot je še navedla Kopač Mrakova, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.
Z napovedanimi spremembami je zadovoljen predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar. "Ta predlog je pomemben prispevek k stabiliziranju materialnih razmer in izboljšanja pogojev življenja v starosti," je ocenil. "Omogočil bo dobršnemu delu upravičencev, da aktivno razpolagajo s svojim premoženjem in urejajo svoje materialno stanje."
Spomnil je še, da se kakovost življenja starejših v Sloveniji ne izboljšuje; pokojnine se ne usklajujejo skladno z zakonom, v primerjavi s povprečno plačo že leta padajo. Starejši so po njegovih navedbah tudi glavne žrtve čakalnih vrst v zdravstvu.
