c S

EU ni v najboljši formi, a zaradi brexita ni ogrožena

14.09.2016 16:01 Strasbourg, 14. septembra (STA) - EU ni v najboljši formi, je danes dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki pogreša več solidarnosti. Meni tudi, da Evropa ni dovolj socialna in da je to treba spremeniti. V luči britanske odločitve za izstop iz EU je Juncker prepričan, da EU zaradi brexita ni ogrožena.

"EU trenutno ni v najboljši formi", je v svojem govoru o stanju v EU dejal Juncker. Po njegovem prepričanju imamo ponekod v EU opravka z eksistenčno krizo.

Juncker v EU tudi pogreša več solidarnosti. Število področij, na katerih bi lahko skupaj sodelovali, je premajhno, je dejal v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Opozoril je tudi na razhajanja in razdrobljenost v EU. To odpira prostor populizmu. "Populizem ne rešuje težav, pač pa ustvarja težave. Proti temu se je treba boriti," je poudaril.

Evropa po njegovem prepričanju tudi ni dovolj socialna in to je treba spremeniti, je še dejal v nagovoru poslancem.

V zvezi z brexitom je Juncker dejal, da obžaluje in hkrati spoštuje odločitev Britancev za izstop iz EU, vendar EU zaradi tega ni ogrožena.

Juncker je ob tem Veliko Britanijo znova pozval, naj čim prej sproži postopek za izstop države iz EU, da bi lahko začeli pogovore o novi ureditvi odnosov med unijo in Londonom. Pri tem je spomnil na spoštovanje načel enotnega trga, med drugim tudi načela o prostem pretoku ljudi.

"Ne bo enotnega trga a la carte!" je opozoril predsednik Evropske komisije. Komisija je sicer prav danes oblikovala delovno skupino, ki bo na čelu z glavnim pogajalcem Michelom Barnierjem pripravila in vodila pogajanja z Veliko Britanijo.

EU po Junckerjevem mnenju potrebuje dolgoročno vizijo. Zato bo komisija marca prihodnje leto, ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, predstavila Belo knjigo o tem, kako okrepiti in prenoviti gospodarsko in monetarno unijo (EMU).

Naslednjih 12 mesecev bo po Junckerjevih besedah ključnih, če želimo unijo ponovno združiti in zagotoviti "boljšo Evropo". V tej luči je danes napovedal podvojitev in podaljšanje delovanja evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je temeljni del naložbenega načrta za Evropo. Cilj je spodbuditi za 500 milijard evrov naložb do leta 2020 oziroma 630 milijard do leta 2022.

Komisija predlaga tudi ustanovitev podobnega naložbenega sklada za Afriko in sosednje države, s čimer bi pomagali pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij. Cilj je spodbuditi za najmanj 44 milijard evrov naložb, je dejal Juncker.

Predsednik Evropske komisije se je zavzel tudi za boljše varovanje zunanjih meja EU in za tesnejše sodelovanje na obrambnem področju. Oktobra bi bilo potrebno na bolgarsko mejo napotiti najmanj 200 mejnih stražarjev, je ocenil.

Boj proti terorizmu ostaja prednostna naloga, vendar je za to potreben skupen pristop držav članic. Evropa mora postati močnejša na obrambnem področju, je prepričan Juncker, ki je ob tem opozoril, da EU nima "stalne strukture". Zato bi bilo po njegovem potrebno vzpostaviti "evropski štab" in skupno evropsko obrambno enoto, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.

Juncker si tudi želi, da bi EU imela vplivnejšo vlogo na mednarodnopolitičnem odru in da bi se bolje odzivala na konflikte v svetu. Prepričan je, da EU potrebuje "evropsko zunanjo ministrico". To vlogo bi lahko prevzela visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

V svojem že drugem govoru o stanju v EU, odkar je prevzel krmilo Evropske komisije, je Juncker spomnil tudi na nekatere dosežke komisije v zadnjem letu. Omenil je trgovinski sporazum med EU in Kanado (Ceta) in se zavzel za njegov čimprejšnji podpis. Pri Ceti ne bo ponovnih pogajanj s Kanado, je opozoril.

Pariški podnebni sporazum ne bi bil dosežen brez EU. Spričo dejstva, da sta sporazum že ratificirali ZDA in Kitajska, je Juncker pozval, da to čim prej stori tudi EU. Pohvalil se je tudi z ukrepi, ki jih je komisija sprejela na področju boja proti davčnim utajam, v pomoč evropskemu kmetijstvu in jeklarski industriji.

Evropska komisija tudi trdno stoji za predlagano direktivo o napotitvi delavcev, ki je bila sicer deležna kritik pretežno vzhodnoevropskih članic EU. "Evropa ni Divji zahod. Je socialno tržno gospodarstvo brez socialnega dumpinga," je še dejal Juncker.

Po govoru je sledila plenarna razprava. Junckerjev govor je pri poslancih obeh največjih parlamentarnih skupin, Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S&D), naletel na dokaj pozitiven odziv, medtem ko so bili poslanci iz desno usmerjenih nacionalističnih skupin bolj kritični.

Vodja EPP Manfred Weber se je Junckerju zahvalil za to, da komisija glede davkov terja odgovornost tudi od velikih spletnih podjetij. Voditelje EU, ki se bodo v petek sestali v Bratislavi, pa je pozval, naj nehajo s prepiri in "cenenim populizmom". Države članice EU morajo končno prevzeti odgovornost za Evropo, je dejal.

Vodja socialistov Gianni Pittella je pohvalil govor Junckerja, ki ni niti enkrat omenil besede "varčevanje", je pa izbral prave besede v zvezi z bojem proti izogibanju davkom. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da posamezen državljan EU plača več davkov kot ameriške multinacionalke.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je v razpravi opozorila na nezaupanje v EU in izgubo evropske identitete. Vzrok za to vidi pri politikih in voditeljih, ki so pozabili, kaj so evropske vrednote. Skupna dolgoročna vizija mora po prepričanju poslanke iz Slovenije temeljiti na ljudeh in ne sme vsebovati tajnih sporazumov, kot je trgovinski sporazum med EU in ZDA (TTIP), ki znižuje standarde Evropejcev.

Nigel Farage iz britanske evroskeptične stranke Ukip je EU obtožil, da se ni uspela soočiti z vrsto problemov, med katerimi je omenil migrantsko krizo in šepajoče evropsko gospodarstvo.

Farage, ki je bil na čelu zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU, je bil kritičen tudi do Junckerjevega predloga o okrepitvi obrambne unije. "Ko vas poslušam, sem vesel, da sem glasoval za izstop," je dejal.

Obregnil se je tudi ob Junckerjevo izjavo, da London brez spoštovanja zahtevanih načel ne bo dobil dostopa do enotnega trga. S tem ne bi bilo trgovinskega dogovora med EU in Londonom, kar bi po Farageovem prepričanju bolj škodilo evropskim izvoznikom kot Veliki Britaniji. Slednja je denimo pomemben trg za nemške avtomobile in francosko vino.

Francoska nacionalistka Marine Le Pen, ki je članica Skupine Evropa narodov in svoboščin, pa je Junckerjev govor označila za nekrolog EU. Juncker ni prisluhnil želji številnih Evropejcev, da bi dobili nazaj svojo neodvisnost, je dejala.