Sprejetje uredbe je pozdravil tudi slovaški notranji minister Robert Kalinak, ki trenutno predseduje svetu. "Evropska mejna in obalna straža nam bo pomagala, da se bomo bolje soočili z današnjimi izzivi," je dejal.
"Zgolj z učinkovitim upravljanjem zunanjih meja lahko v schengen povrnemo normalnost. Ni druge poti," je poudaril. Dodal je, da upravljanje zunanjih meja vpliva na celotno schengensko območje, tudi na notranje meje, so še sporočili iz Bruslja.
Sistem evropske mejne straže bo sestavljala nova okrepljena agencija za meje, ki bo temeljila na sedanji agenciji za zunanje meje Frontex, ob sodelovanju nacionalnih organov. V skladu z dogovorom bodo države članice prispevale osebje in tehnično opremo, pri čemer bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v zelo kratkem času. Slovenija bo prispevala 35 pripadnikov.
Uredba, o kateri so se uskladili Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija, določa, da se lahko v primeru posebnega in nesorazmernega pritiska na zunanje meje, na primer zaradi pritoka migracij ali organiziranega kriminala, na mejo začasno napotijo skupine za hitro posredovanje. Do napotitve lahko pride bodisi na zaprosilo države članice ali na podlagi sklepa Sveta EU po predhodnem predlogu komisije.
V primeru, da država članica ne sprejme ukrepov, ki jih predlaga agencija ali pa je mejni nadzor tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Svet EU na predlog komisije sprejme sklep o napotitvi skupine za hitro posredovanje na mejo. Če država članica tej odločitvi nasprotuje, lahko druge članice začasno uvedejo nadzor na notranjih mejah schengenskega območja.
Nova agencija bo imela tudi več pristojnosti pri vračanju migrantov v njihove države. Med drugim bo lahko organizirala in vodila operacije vračanja iz več držav hkrati.
