Opozarjajo namreč na nekatere dodatne stroške občin, zato minimalno višino povprečnine, ki bi bila zanje še sprejemljiva, postavljajo nekoliko višje kot lani, ko so vztrajali pri 536 evrih, je za STA pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so v sporočilu za javnost pojasnili, da je k temu treba prišteti dodatne stroške zaradi razveljavitev ukrepa o ukinitvi subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj, ki jih občine od 1. junija ponovno plačujejo, pa tudi obveznosti iz naslova dviga mase za plače. Upoštevati pa je treba tudi odstotek gospodarske rasti.
Zato v združenjih občin menijo, da bi povprečnino na prebivalca v prihodnjih dveh letih morali določiti pri približno 542 oz. 543 evrih. Medtem ko so na finančnem ministrstvu, kot je povedala državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, pripravljeni pristati na 529 evrov povprečnine v prihodnjem letu ter 536 evrov v letu 2018.
Po navedbah SOS jim je državna sekretarka pojasnila, da je v dani finančni situaciji države možno le postopno zviševanje posameznih sestavnih delov financiranja lokalnih skupnosti in da povišanja več postavk državni proračun še ne zmore.
Ob tem je povedala še, da s takšno višino povprečnine sredstev za sofinanciranje občin ni možno povišati, kar bi pomenilo ohranitev nepovratnega investicijskega transfera v letu 2017 in 2018 na dosedanji ravni, torej pri dveh odstotkih odstotkih primerne porabe, občine pa bi imele v obeh letih možnost prejeti povraten investicijski transfer v višini treh odstotkov primerne porabe.
Kot je pojasnil Smrdelj, bi po 21. členu zakona o financiranju občin ta sredstva morala znašati šest odstotkov skupne primerne porabe občin, njihov predlog pa je, da bi nepovratna sredstva znašala 4,8 odstotka primerne porabe.
Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala prihodnji ponedeljek. Na ministrstvu za finance so napovedali, da si bodo še naprej prizadevali najti dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani in vzdržen z vidika javnih financ.
