V paketu zakonskih sprememb sta noveli zakona o dohodnini in novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, spremlja pa ju še novela zakona o davčnem postopku. DZ bo vse tri obravnaval to jesen, veljati pa naj bi začele 1. januarja 2017, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala Vraničarjeva. Na opozorilo, da s predlogom pravzaprav ni nihče zadovoljen, pa je odvrnila, da je vendarle boljši kot obstoječe stanje. "To je nedvomno prvi korak in ne cilj," je dodala.
Predlog novele zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače, ki so nadpovprečno obremenjene, vendar se hkrati ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo.
Do višine 70 odstotkov povprečne plače bodo iz dohodnine izvzeta izplačila božičnice oz. 13. plače, se pa bodo od teh izplačil še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost.
Vsakemu rezidentu se bo poleg tega namesto za 2800 evrov priznalo zmanjšanje letne davčne osnove za 3302,70 evra. Zvišujeta se tudi obe dodatni olajšavi, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami.
"Pri zavezancih, ki uveljavljajo zgolj osebno olajšavo, lahko pride do znižanja davčne obveznosti od 100 evrov navzgor," je navedla Vraničarjeva. Na vprašanje, ali ta znesek zadošča za to, da bomo kadre, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, zadržali v Sloveniji, pa je odgovorila, da gre za enega od elementov, ki je pomemben za dosego tega cilja, vendar pa se samo na davke ne ozira nihče. "To si v tem trenutku lahko privoščimo," je dodala.
Spremembe pri dohodnini bodo proračunske prihodke znižale za 106 milijonov evrov letno. Za toliko se bodo torej povečali razpoložljivi prihodki vseh zaposlenih, od tega bo približno deset milijonov evrov odpadlo na višje neto prejemke v širšem javnem sektorju, preostalih 96 milijonov evrov pa zaposlenih v zasebnem sektorju.
Delno se bo izpad prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini nadomestil z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, in sicer v višini 60 milijonov evrov. "Preostalih 46 milijonov evrov nameravamo nadomestiti z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev," je povedala bodoča finančna ministrica.
Poleg davčnega prestrukturiranja pa predlagane zakonske spremembe prinašajo še nekatere druge novosti. Predlog novele zakona o dohodnini tako predlaga uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Uvajajo se tudi določene administrativne poenostavitve za kmete.
Predvidene so tudi spremembe na področjih statusa dvojnega rezidentstva, obdavčitve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, črta pa se tudi olajšava za donacije za izplačila političnim strankam.
Tudi v predlagani noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se olajšava za donacije političnim strankam ukinja, črtajo pa se tudi ugodnosti glede družb tveganega kapitala in drugače ureja davčno obravnavo amortizacije dobrega imena.
Ob tem Vraničarjeva že napoveduje nove spremembe, in sicer se ji zdijo potrebne predvsem na področju obdavčitve dohodkov iz tujine ter obdavčitve samostojnih poklicev, ki izvajajo dejavnost v manjšem obsegu. "Obstoječi sistem pavšalne obdavčitve ni učinkovit," je dejala.
Med pomembnejšimi novostmi iz predloga novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša novosti in poenostavitve za davčne zavezance ter dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, pa je izpostavila predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, možnost zamika roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač, dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga ter spremembo višine obrestnih mer za zamudnike pri plačilu davčne obveznosti.
