Kot so v predlogu zapisali na ministrstvu, predlog zakona sledi načelom humanosti in sorazmernosti kaznovanja ter prepovedi mučenja, hkrati pa izpolnjuje mednarodne zaveze upoštevaje načelo zakonitosti v kazenskem pravu. Če bo predlog sprejet, bo najvišja zagrožena kazen v slovenskem kazenskopravnem sistemu 30 let zapora.
Dosmrtni zapor je predlagalo pravosodno ministrstvo v času prve Janševe vlade, možnost njegovega izreka je v veljavi od novembra 2008.
Dosmrtni zapor se po sedanji zakonodaji lahko izreče za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresije. S tako kaznijo se lahko kaznuje tudi storilce dveh ali več kaznivih dejanj terorizma, umora, uboja predsednika republike, jemanje talcev, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom in za najhujše oblike kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev.
Vendar sodišča še nikomur niso izrekle tovrstne kazni. Po ugotovitvah pravosodnega ministrstva se tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij ni prilagodil morebitni možnosti izvrševanja kazni dosmrtnega zapora.
Po mnenju pripravljavcev tokratnega predloga uvedba dosmrtnega zapora ni bila utemeljena z nobenim oprijemljivim argumentom, hkrati pa tudi niso pokazali nobene analize, ki bi utemeljevala potrebo po uvedbi tovrstne sankcije v slovenski kazenskopravni sistem.
Prav tako na ministrstvu omenjajo kriminološke raziskave, iz katerih izhaja, da vse strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete, saj potencialne storilce od storitve kaznivega dejanja odvrača predvsem uspešnost pristojnih organov pri hitrem odkrivanju, pregonu in sojenju.
Ob tem je pomembno, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja, so dodali na ministrstvu. Obenem je treba povezovati različne vidike preventive pred kaznivimi dejanji, resocializacije ter upoštevanja načela krivde pri določanju meje kazni, so opozorili.
Predlog odprave dosmrtnega zapora pozdravljajo pri varuhu človekovih pravic in na Inštitutu za kriminologijo. Ne nasprotujejo ji niti na vrhovnem državnem tožilstvu in v Društvu državnih tožilcev Slovenije. O predlogu zakona so se izrekli štirje vrhovni sodniki - ena sodnica odpravo dosmrtnega zapora podpira, trije sodniki ji nasprotujejo. Menijo, da predlagatelj ni pojasnil razlogov za tak predlog.
Predlog novele tudi strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Kot ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo zadoščalo dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje.
V kazenski zakonik se dodaja tudi nov člen potovanja v tujino z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do deset let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.
Predlagane spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po sedaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Takšen pogoj je po mnenju ministrstva pretiran in onemogoča pregon storilcev, zato predlagajo, da bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.
Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki se nanaša na javne uslužbence, ministrstvo predlaga, da se dvig predpisane kazni do enega leta zapora spremeni v do dve leti zapora.
Predlog spreminja tudi opis kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, tudi v tem primeru bo kaznivo dejanje mogoče storiti le z morebitnim naklepom. Višja bo tudi zagrožena kazen.
Na novo je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja, če so kršene pravice najmanj 20 delavcev, ali če skupen znesek prikrajšanja večji od 50.000 evrov. V tem primeru se predpiše zaporna kazen do petih let.
