Predlog zakona med drugim predvideva javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic in pregleden sistem napredovanja sodnikov.
Prav tako predlog določa odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev ter obvezo, da se prvi zahtevi za izločitev sodnika ugodi. Predlog tudi preprečuje takojšnje prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike ter zagotavlja nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov.
Predsednik odbora Aleš Primc je pojasnil, da so se za predlog zakona odločili, ker da je pravosodje najbolj zaprt del slovenske družbe in ne deluje, kot bi moralo, ljudje pa mu ne zaupajo. Poudaril je sicer, da je velika večina sodnikov in tožilcev dobrih, strokovnih, žal pa manjšina krni ugled pravosodja.
Zakonodajno-pravna služba DZ utemeljenost predloga postavlja pod vprašaj že zato, ker predlog zakona posega v pet drugih že veljavnih zakonov, kar da je dopustno le izjemoma. Opozarjajo, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije neodvisni in vezani na ustavo in zakon. Zato bi nekatere predlagane spremembe po mnenju službe posegale v ustavno pravico do zakonitega sodnika, hkrati pa v službi dodajajo, da imajo stranke že zdaj ustavno varovano pravico do pravnega sredstva vse do Evropskega sodišča za človekove pravice.
Na pravosodnem ministrstvu so dodali, da se z nekaterimi predlaganimi spremembami sicer načeloma strinjajo, a da so jih vsebinsko bolje dodelali in sistemsko bolje umestili v svojih zakonskih predlogih, ki so zdaj bodisi v usklajevanju bodisi že v obravnavi. Tudi njihovi predlogi gredo v smeri večje transparentnosti in učinkovitosti sodstva, je dejala državna sekretarka Tina Brecelj.
Po mnenju vrhovnega sodišča je zakonsko besedilo preveč enostavno in kaže na nerazumevanje dela sodišč. Za protikorupcijsko komisijo pa zagotavljanje javnosti in transparentnosti pravosodja ne sme pomeniti nepotrebnega pritiska na tiste, ki se jih zakon dotika, v tem primeru tožilce in sodnike, je dejal predsednik komisije Boris Štefanec.
Koalicijski poslanci danes večinoma niso razpravljali. Le nekdanja sodnica Jasna Murgel (SMC) je ponovila stališče ministrstva, da so nekatere pravosodne spremembe v tem mandatu poslanci že sprejeli, nekateri zakoni pa so v pripravi. "Da bi se sodniku naprtila neka dodatna odgovornost, pa je v nasprotju s tem, kar zagovarja svet Evrope," je komentirala predlog za večjo odgovornost sodnikov.
Največ so razpravljali poslanci SDS, ki so omenjali nekatere znane primere, ki da kažejo na nesposobnost pravosodja, med drugim primer Kangler. Vinko Gorenak se je spraševal, kdo bo odgovarjal za ta primer ali pa za primer Patria. Koaliciji je očital, da ščiti sedanje stanje, ki pa bi ga moral nekdo urediti. Tudi Eva Irgl (SDS) je prepričana, da se konkreten korak, ko ga je treba storiti, ta ne zgodi.
Državljani zato pravosodje prepoznavajo kot zaščitnika goljufov, ugotavlja poslanka NSi Iva Dimic, ki je prav tako ocenila, da se v dveh letih mandata sedanje koalicije na tem področju nič bistvenega ni spremenilo.
V glasovanju so poslanci sklenili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Člani odbora iz vrst SDS so sicer predlagali, da bi pred obravnavo na odboru o zakonu opravili javno predstavitev mnenj, saj so zakon predlagali državljani in bi predstavitev omogočila najširšo možno razpravo zainteresirane in strokovne javnosti. Vendar je odbor ta predlog zavrnil, kar je poslance SDS precej razburilo. Gorenak je koaliciji očital, da so državljani za koalicijo vredni le takrat, ko potrebujejo njihove glasove.
