Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije si po besedah Petre Zega želijo, da v prihodnje ne bi prihajalo do takih razkorakov med teorijo in prakso. Po njenem mnenju mora določba o prepovedi telesne prepovedi otrok ostati v družinskem zakoniku, saj je to izredno pomembna tematika, poleg tega pa novela zakona o preprečevanju nasilja v družini še ni sprejeta.
Predlagajo, da se v predlog družinskega zakonika doda obrazložitev, kaj je pozitivno starševstvo.
Tudi Tanja Hrovat Svetičič iz Društva za neneasilno komunikacijo meni, da mora prepoved telesnega kaznovanja otrok ostati v zakoniku, saj bo s tem postavljen temelj, ki ga družba mora postaviti, če se želi graditi na preventivi in strategijah na tem področju.
Poleg tega pa se Hrovat Svetičičeva in Lan Vošnjak iz urada Varuha človekovih pravic zavzemata, da bi sodišča imela možnost, da bi dala pooblastilo za izvajanje stikov pod nadzorom med otroci in starši še katerim drugim subjektom, ne le centrom za socialno delo.
Kot razloge za to sta med drugim izpostavila to, da centri za socialno delo pogosto nimajo primernih prostorov za izvajanje takšnih nadzorovanih stikov, prav tako so centri preobremenjeni, včasih pa je takšne stike tudi težko uskladiti, če starš dopoldne dela, center pa je popoldne zaprt.
Vošnjak je imel tudi več pripomb glede možnosti, da bi stari starši posvojili svoje vnuke, če bi ti ostali brez staršev. Med drugim bi to po njegovem mnenju povzročilo rodbinsko zmešnjavo, lahko pa tudi težave pri dedovanju. Sprašuje pa se, kaj je pri takšni določbi velik plus.
Dotaknil se je tudi področja posvojitev. Po njegovem mnenju je prehuda omejitev, da vsako kaznivo dejanje posvojitelju onemogoča posvojitev otroka. Sicer se strinja, da zagotovo med takšnimi kaznivimi dejanji morajo biti spolni delikti in podobno, vendar pa se mu denimo utaja davkov ne zdi prepreka, da takšna oseba ne bi smela posvojiti otroka.
Predlog je imel glede pravice, da posvojen otrok izve za svoje biološke starše in obratno. Sedaj je predvideno, da je to možno, če se obe strani strinjata. A po njegovem mnenju bi otroku morali v vsakem primeru to omogočiti, medtem ko biološkim staršem le v primeru, če bi se otrok s tem strinjal.
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Bervar Sternad je predlagala, da bi v predlogu družinskega zakonika nadgradili skrbniški sistem in koncept preživnin za otroke po razvezi.
Predlaga, da bi država pri določanju višine zneska morala izhajati iz načela enakosti in bi morala določiti minimalno preživnino.
Glede skrbništva pa se zavzema, da bi se to področje v celoti uredilo s posebnim zakonom. V predlogu družinskega zakonika na tem področju pogrešajo specializirana skrbništva in podporo skozi skrbniška razmerja.
Maksimiljana Mali Rejniško društvo Slovenije je ob tem opozorila, da rejniki pogosto v postopkih, kjer so udeleženi otroci, niso slišani, saj nimajo nobenega statusa. Pozdravljajo obveznost, da se dela z biološko družino otrok, ki so v rejništvu. Uspešnega rejništva po njenem mnenju ni, če se ne dela na obeh področjih - tako z rejniško kot biološko družino.
Predstavnik ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Andrej Del Fabro pa je napovedal, da bo po javni razpravi septembra še en večji posvet o predlogu družinskega zakonika, na katerem se bodo osredotočili predvsem na to, kako urejati razmerja skupnega skrbništva, ter na področje pravice posvojitve otrok s strani starih staršev.
