Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko, je bilo v zvezi z novimi razlogi za redno odpoved slišati že marsikaj, v oči pa bodeta predvsem pomanjkanje zaupanja in osebnostno neujemanje med delodajalcem in delavcem. Izpostavil je, da predloga v praksi pomenita absolutno poslabšanje pravne varnosti delavcev.
"Težko bi bilo delavcu dokazovati, da mu delodajalec ne zaupa, če izhajamo iz stališča, da je zaupanje subjektivna okoliščina oz. lastnost posameznika in ne objektivno dejstvo, ki bi se dalo preizkusiti na podlagi dokazov," je dejal. Omenjena razloga bi po njegovih besedah tudi "definitivno izkoreninila" ali vsaj "bistveno zmanjšala" uporabo ostalih odpovednih razlogov, ki so danes navedeni v zakonu o delovnih razmerjih.
Porušeno zaupanje kot razlog za odpoved bi po besedah Zorka v javnem sektorju lahko povzročil tudi politično kadrovanje. "Vsakič, ko bi se menjala oblast v javnem sektorju, bi se lahko posluževala razloga nezaupanja in tudi javne uslužbence, ki niso na funkcionarskih položajih, bi lahko z veliko lahkoto menjala," je dodal. To pomeni, da bi politično prepričanje v javnem sektorju prevladalo nad strokovnostjo in delovno usposobljenostjo javnih uslužbencev, je še povedal.
Nesporno po besedah izvršnega sekretarja zveze predlog teh dveh odpovednih razlogov pomeni še večjo fleksibilnost delovnega razmerja, ki je že tako nad povprečjem držav OECD. Večja fleksibilnost pa, kot je poudaril Zorko, ne pomeni večjega blagostanja, večjih prihodkov za zaposlene in ne pomeni več delovnih mest. Da je temu tako, kažejo tudi statistični podatki o stopnji tveganja revščine. Ta je bila pred uvedbo reforme trga dela leta 2012 v Sloveniji 13,5-odstotna, lani, po sprejetju reforme in že večji fleksibilnost dela, pa 14,3-odstotna, je navedel.
Semolič je medtem poudaril, da se na delovno razmerje veže življenje posameznika, veže se socialna varnost delavca in njegove družine, otrok. "Gre za izjemno pomemben inštitut delovnega prava, ki mora varovati zaposlene. Delovno razmerje ni najemna pogodba, delovno razmerje mora biti pod posebnim varstvom države," je izpostavil. "Če bi uvedli takšna razloga za odpoved, bi lahko delodajalci praktično kadarkoli metali zaposlene na cesto," je dodal.
Ponovil je poziv ministrstvu za delo, naj na prvem naslednjem sestanku skupine, ki dela na projektu dokumenta Za dostojno delo, sporna predloga nemudoma umakne. "Mi stavimo, verjamemo, upamo in nenazadnje zahtevamo, da pride do umika. Zdaj izpostavljamo argumente, ki naj predlagatelje prepričajo v umik. Če do tega ne bo prišlo, pa smo sindikati, člani ekonomsko-socialnega sveta, že dogovorjeni, da pokažemo, kaj zmoremo," je dejal.
Kot je pojasnil, so med možnostmi velike delavske demonstracije, generalna stavka, nenazadnje pa tudi referendum, na katerem bodo bi ljudi vprašali, ali so zato, da se pravici zapišeta v zakonodajo.
