Kakor piše v predlogu novele, objavljenem na e-demokraciji, z dokumentom sledijo postopnemu uveljavljanju novega modela kazenskega postopka.
Če bo novela sprejeta v predlagani obliki, bodo lahko policisti in tožilci zaslišali priče že v predkazenskem postopku. Doslej so s pričami lahko opravili razgovor in napisali uradni zaznamek, ki pa na sodišču nima dokazne vrednosti.
Prav tako se za racionalizacijo kazenskega postopka nekoliko spreminjajo pogoji za uvedbo sodne preiskave. V dosedanji praksi se je po ugotovitvah ministrstva premalo uporabljalo možnost pridobivanja dokazov s posameznimi preiskovalnimi dejanji na predlog tožilca, zato uveljavljajo obvezo, da se ta možnost najprej izčrpa.
Hkrati se za zaslišanje osumljencev v predkazenskem postopku predpisuje uporaba avdio-vizualnih naprav, torej snemanje, ko zagovornik ne bo prisoten (če ne bo predpisana obvezna obramba, ali če se osumljenec tej pravici odpove). Zaslišanje bo po novem lahko prevzel tudi tožilec. Predvideva se tudi možnost naknadnega soočenja s pričo. Sodne odločbe pa na to zaslišanje ne bo mogoče opreti, če se ne bo upoštevalo predvidenih standardov. Osumljenec v predkazenskem postopku naj bi dobil tudi možnost vpogleda v spis.
Žrtev kaznivega dejanja po novem ne bo več "zgolj nekakšna kolateralna škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo tudi različni organi v kazenskem postopku", piše v predlogu novele. Skrb za dobrobit žrtve in njene procesne pravice namreč stopa v ospredje.
Tako bodo policijo, tožilstvo in sodišče obvezani, da oškodovancu zagotovijo izogibanje stiku s storilcem, razen ko bo to nujno potrebno za uspešno izvedbo postopka. Oškodovanec bo tudi upravičen do prejemanja informacij o stanju postopka in obveščenosti o izpustitvi storilca. Kot oškodovanci se bodo bolj jasno šteli družinski člani tistega, ki je umrl zaradi kaznivega dejanja.
Policija si dlje časa želi možnost uporabe imsi lovilca, a tako dolgo so prisotni tudi pomisleki o opremljanja policije s tako opremo, predvsem z vidika varovanja zasebnosti. S to napravo bi policija lahko namreč pridobila podatke, potrebne za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje, ali pa lokacijo komunikacijskega sredstva, denimo mobilnega telefona.
Ministrstvo predlaga tudi, da bi imeli vrhovni sodniki možnost pisanja ločenih mnenj, s tem bi se po njihovem mnenju krepilo transparentnost in zaupanje v pravno državo. Kazenske oddelke prvostopenjskih sodišč pa nameravajo obvezati, da se predobravnavni narok razpiše najkasneje dva meseca po pravnomočnosti obtožnice. Sodišče bo imelo tudi pristojnost preverjati upravičenost obdolženčevega izostanka z obravnave.
Višja sodišča pa bodo morala v primerih zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja praviloma sama izvesti nove ali ponoviti že prej izvedene dokaze. S tem se odpravlja izjemno pogosto vračanje zadev na prvo stopnjo in tudi "ping-pong" med prvo- in drugostopenjskim sodiščem, ko je višje sodišče odločitev v eni zadevi večkrat vrnilo na prvo stopnjo.
Spremembe se obetajo tudi pri posegih v privilegirano komunikacijo, torej predvsem med odvetnikom in njegovo stranko. V preteklosti so predvsem odvetnike razburjale hišne preiskave pri odvetnikih, čeprav ti niso bili osumljenci, ampak zagovorniki osumljencev. Odvetniške pisarne, ki so doživele take obiske kriminalistov so se obrnile na ustavno sodišče, ki je v zdaj veljavnem zakonu o kazenskem postopku ugotovilo neskladja, saj da vsebuje pravno praznino glede preiskovalnih dejanjih pri odvetnikih. Ministrstvo je na tem področju zato moralo pripraviti spremembe.
Zato je v predlogu novele predvidena prepoved sankcioniranja domnevnega storilca in njegovega odvetnika pa tudi storilčevega ožjega sorodnika (tistega, ki ima možnost odreči se pričanju), če odklonijo izročitev zahtevanih predmetov, spisov ali podatkov. Določa se tudi sodni nadzor nad preiskavami in zasegi, ki posegajo v to sfero varstva tajnost.
Novinarjem želi država zagotoviti varovanje virov, a z redkimi izjemami, po katerih bo ta vir nujno treba razkriti - za preprečitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, za preprečitev kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen vsaj treh let zapora in za preprečitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in zoper uradno dolžnost. Obenem se širijo možnosti za izključitev javnosti z glavne obravnave, in sicer v primerih varstva osebnega ali družinskega življenja priče.
