"Ne moremo sprejeti sistema, ki uvaja obvezne kvote za razdeljevanje beguncev," je na skupni novinarski konferenci z Merklovo v Pragi dejal Sobotka. "Mislim, da nadaljujemo razpravo," se je odzvala nemška kanclerka.
Merklova skuša na turneji po evropskih državah preseči razlike med članicami EU pred izrednim vrhom voditeljev sedemindvajseterice, ki jo zapušča Velika Britanija. "Lahko smo uspešni pri uresničevanju britanske odločitve, a moramo trdo delati," je menila kanclerka. Po njenih besedah je sedaj 27 držav vstopilo v "obdobje refleksije".
Od britanskega referenduma o brexitu junija letos so se pojavila različna mnenja, za kakšno stopnjo gospodarske in politične integracije naj bi si prizadevale članice povezave. Vendar pa se Merklova na svoji turneji ne more izogniti še eni pereči temi, in sicer vprašanju begunske krize.
Merklova je diplomatsko ofenzivo sprožila v ponedeljek s srečanjem z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Italiji. Nato je potovala v Tallinn na pogovore z estonskim predsednikom Toomasom Hendrikom Ilvesom ter nadaljevala pot v Prago.
Po Pragi se bo kanclerka jutri podala v Varšavo na pogovore s predstavniki višegrajskih držav.
Medtem ko je Merklova uspela pridobiti podporo EU za svoje stroge varčevalne zahteve v času reševanja grške dolžniške krize, ji pri reševanju begunske krize višegrajske in baltske države trmasto nasprotujejo. Ne strinjajo se namreč s ključem, po katerem naj bi evropske države delile breme krize, ki je zajela kontinent.
V Pragi se bo sicer Merklova srečala še s tamkajšnjim predsednikom Milošem Zemanom, ki je bil eden najostrejših kritikov njene odločitve, da odpre meje za begunce in migrante. Označil jo je za "nesmisel" in "absurdni humanizem". Zeman je pozval tudi k popolni prepovedi vstopa beguncev na Češko.
