Porošenko je svoj nagovor izkoristil za nekaj puščic v smeri ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spomnil je na Putinovo izjavo, da je bil razpad Sovjetske zveze leta 1991 največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.
"Mi smo bili tisti, ki smo ustvarili to, kar je Putin kasneje imenoval največja geopolitična katastrofa," je izpostavil Porošenko pred vihrajočimi ukrajinskimi modrimi in rumenimi zastavami. "Po dveh letih vojne lahko samozavestno rečem, da našemu nasprotniku ni uspelo doseči edinega cilja - ni mogel spraviti Ukrajine na kolena," je dodal.
Današnjo parado je Porošenko po poročanju nemške tiskovne agencije dpa označil tudi za signal sovražniku: "Ukrajinci smo se resno pripravljeni še naprej boriti za svojo neodvisnost." Dodal pa je, da si želi rešitve konflikta z diplomatskimi sredstvi.
V današnji vojaški paradi v Kijevu je sodelovalo 4000 vojakov, ukrajinska vojska in nacionalna garda pa sta med drugim pokazali težko orožje, kot so tanki in topništvo.
Ukrajina je neodvisnost od takratne Sovjetske zveze razglasila 24. avgusta 1991. Za razpadajoč veliki imperij je pomenil odhod druge najpomembnejše republike po Rusiji njegov konec. A politično in gospodarsko je Ukrajina v teh 25 letih ostala daleč za svojimi zmožnostmi.
Nesoglasja med sosednjima državama so vzplamtela po ruski priključitvi polotoka Krim marca 2014, do česar je prišlo le nekaj tednov po strmoglavljenju takratnega proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Notranjepolitična kriza je državo pretresala že tudi prej, in sicer leta 2004, ko je zaradi ponarejanja izida volitev prišlo do t.i. oranžne revolucije.
Sicer je bila Ukrajina v konfliktu z Rusijo še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sporna je bila ruska črnomorska flota na polotoku Krim, kar pa sta državi kasneje uredili s posebnim dogovorom.
Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice Kijeva uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor proruskih separatistov, ki je od aprila 2014 zahteval več kot 9500 življenj. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da upornike podpira.
Z namenom rešitve ukrajinske krize je četverica voditeljev - nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsednik, Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko - februarja lani v Minsku sklenila mirovni dogovor, a ta nikoli ni prav zares zaživel in se v zadnjem času z novimi spopadi in smrtnimi žrtvami vse bolj krha.
Svoje sporočilo Ukrajini pa je ob današnjem prazniku med drugim poslal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je poudaril, da je država "kljub ruski agresiji na vzhodu Ukrajine in nezakoniti okupaciji Krima (...) stalno delala v smeri izgradnje močnejših in bolj učinkovitih političnih, gospodarskih in kulturnih institucij." "Ta prizadevanja so terjala vztrajnost in žrtvovanje, za kar vam čestitam," je dodal.
