Vlada je predlog novele zakona o dohodnini in novele zakona o davku od prihodkov pravnih oseb danes objavila na svojih spletnih straneh, v obravnavo v DZ pa ju bo predvidoma poslala na eni prvih sej po počitnicah. Veljati naj bi začela 1. januarja 2017.
Za razbremenitev dela je predlagana sprememba dohodninske lestvice. Med drugi in tretji dohodninski razred se bo uvedel nov razred s 34-odstotno davčno stopnjo, ki bo veljala za neto letno davčno osnovo v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov.
Najvišje plače (nad 70.907,20 evra letne davčne osnove) bodo še naprej obdavčene s 50 odstotki, je pa predlagano znižanje obdavčitve za tiste, katerih neto letno davčna osnova se giblje med 48.000 evrov in 70.907,20 evra, namreč z 41 na 39 odstotkov.
To pomeni znižanje davčne obveznosti zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oz. nad 31.140 evrov letno. Gre za približno 10 odstotkov vseh zavezancev, so izračunali na finančnem ministrstvu.
Vsakemu rezidentu se bo poleg tega namesto za 2800 evrov priznalo zmanjšanje letne davčne osnove za 3302,70 evra. Zvišujeta se tudi obe dodatni olajšavi, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami.
Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost. Ta izplačila se bodo deloma izvzela iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače.
Ob enaki višini bruto dohodka bo tako delavec, ki bo upravičen do dela plače za poslovno uspešnost, prejel višji neto dohodek. Pri tem so na finančnem ministrstvu prisluhnili predlogu iz javne obravnave, naj ugodnejša davčna obravnava velja za vsa takšna izplačila in ne le za eno v koledarskem letu.
Niso pa upoštevali predloga Zveze društev upokojencev Slovenije, naj se ponovno uvede leta 2014 ukinjena olajšava za starejše od 70 let. Ponovna uvedba olajšave za starejše bi znižala javnofinančne prihodke za več kot 15 milijonov evrov, so izračunali.
Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa se ohranjajo vse obstoječe olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja precej nižja od zakonske.
Predlagan dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki naj bi prinesel zvišanje proračunskih prihodkov za okoli 60 milijonov evrov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.
Poleg davčnega prestrukturiranja pa predlagane zakonske spremembe prinašajo še nekatere druge novosti. Predlog novele zakona o dohodnini tako predlaga uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Uvajajo se tudi določene administrativne poenostavitve za kmete.
Predvidene so tudi spremembe na področjih statusa dvojnega rezidentstva, obdavčitve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, črta pa se tudi olajšava za donacije za izplačila političnim strankam.
Tudi v predlagani noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se olajšava za donacije političnim strankam ukinja, črtajo pa se tudi ugodnosti glede družb tveganega kapitala in drugače ureja davčno obravnavo amortizacije dobrega imena.
