Ministrstvo je na osnutke zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih prejelo za več kot 1000 strani pripomb in predlogov.
"Vsi trije zakoni se spreminjajo in dodelujejo, ni pa to glavni razlog za novo javno razpravo. Ker bodo šli predlogi v medresorsko usklajevanje, se nam je zdelo pošteno, da tisti, ki so sodelovali v javni razpravi, vidijo, kaj je bilo narejenega, in imajo možnost dati še kakšen odziv," je STA povedal Luka Ivanič iz službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu.
Zaradi kompleksne tematike pričakujejo obsežno razpravo tudi v DZ, je pa še vedno predvideno, da bodo zakoni uveljavljeni v prihodnjem letu.
Manj obsežna dokumentacija za gradbeno dovoljenje, namesto soglasij mnenja
V osnutku gradbenega zakona je še vedno predvideno, da bo obseg potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja manjši, kot je sedaj, ne bo pa šlo povsem brez dokazovanja izpolnjevanja bistvenih zahtev, kar je predvideval prejšnji osnutek.
"Še vedno pa težimo h krčenju projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer ne na račun vsebine, ampak formalnih zahtev," je STA povedala Sabina Jereb z ministrstva. Pravilnik o projektni dokumentaciji sicer še usklajujejo.
Osnutek ohranja spremembe glede pridobivanja soglasij, ki se bodo po novem predvidoma imenovala "mnenja", upravni organ pa ne bo več nujno vezan nanje. Pridobivalo se jih bo zunaj postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer jih bo lahko pridobival investitor sam ali pa jih bo pridobival upravni organ. Postopek se bo lahko začel tudi brez ali z neusklajenimi soglasji, usklajeval pa jih bo upravni organ.
"S tem omogočamo, da se investitor sam ne sooča z vsakim soglasodajalcem ali se pritožuje za vsako soglasje posebej, ampak lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pride do rešitve," je pojasnila
Jerebova.
Celotna dokumentacija s projektom za izvedbo bo potrebna pred začetkom gradnje, ko bo moral investitor začetek gradnje prijaviti. Z začetkom gradnje bo seznanjena tudi gradbena inšpekcija.
Za manj zahtevne objekte skrajšani postopek
Še vedno je tudi predviden skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja v primerih, ko ni predvidenih vplivov na okolje, odprto pa je še vprašanje, ali bo omejen na določeno vrsto (manj zahtevnih) gradenj. Predvideno je, da bo dovoljenje, če bo investitor pridobil vsa pozitivna mnenja in upravni organ ne bo ugotovil kršitev v projektu, izdano v skrajšanem postopku, s klavzulo "dovoljeno" neposredno na projektu, tako da ne bo več potrebne posebne odločbe. Odprto je še vprašanje, ali bo veljala domneva izdanega dovoljenja v primeru molka organa v predpisanem roku, kar je predvideval prvi osnutek.
Ne bo vodje gradnje, ampak ostaja nadzornik
Medtem ko je bila v prejšnjem osnutku predvidena uvedba vodje gradnje, sedanji osnutek predvideva nadzornika, ki naj bi imel zelo podobne naloge, kot jih ima po veljavni zakonodaji, in ne dodatnih (npr. vodenje gradbenega dnevnika), kot je bilo sprva predvideno. Nadzornik bo med drugim skrbel za skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, dokumentacijo in gradbišče.
Še vedno je za objekte, ki nimajo vpliva na okolje in niso zahtevni, predvidena prijava dokončanja gradnje - v kateri bodo izjave nadzornika in izvajalca, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem - bodo pa lahko investitorji tudi za te objekte še vedno pridobili uporabno dovoljenje.
Za projekte državnega pomena integriran postopek načrtovanja in gradbenega dovoljenja
Celoten sklop določil glede integriranega postopka izdaje gradbenega dovoljenja in načrtovanja se seli v zakon o urejanju prostora. Cilj je združiti prostorsko načrtovanje in pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve državnega pomena, za katere je predvideno načrtovanje z državnim prostorskim načrtom (in ki predstavljajo podlago npr. za gradnjo daljinske infrastrukture), ter za primere, ko je predviden sprejem podrobnega občinskega prostorskega načrta.
"Rešitve še dodelujemo, gre za kompleksno zadevo," je dejal Ivanič. Gre namreč za vprašanje, kako povezati prostorsko načrtovanje, ki se začne na strateški ravni, in projektiranje do podrobnosti, ki omogoča vključevanje strank po gradbenem zakonu. Pri primerih tovrstnega načrtovanja, ko bo predviden sprejem podrobnega občinskega prostorskega načrta, gre tudi za vprašanje pristojnosti občin in države.
Legalizacija nedovoljenih gradenj
V osnutku ostaja tudi predlog legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, starejše od 20 let, je predvidena možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja, s katerim lastniku ne bi bilo več treba rušiti objekta, zaenkrat pa je predvideno, da bo mogoča tudi nadzidava ali prizidava.
Za objekte, ki so mlajši od 20 let in pri katerih gre večinoma za gradnje, neskladne z gradbenih dovoljenjem, bo predlagano, da bi za manjša odstopanja dobili uporabna dovoljenja oz. odločbo o legalizaciji z morebitnimi sanacijskimi ukrepi.
V primeru posebnih okoliščin - npr. da lastnik nima druge nepremičnine za bivanje ali v objektu opravlja gospodarsko dejavnost, rušenje pa bi mu vzelo edini vir dohodka oz. povzročilo veliko gospodarsko škodo - bo mogoče z začasnim dovoljenjem inšpekcijsko odločbo odložiti za pet let, v tem času pa bi si lahko imetnik nepremičnine uredil nadomestni objekt.
Z ureditvijo glede nedovoljenih gradenj želijo po besedah Jerebove inšpekciji omogočiti zmanjšanje pripada zadev in usmeritev v nadzor tekoče gradnje.
Lokacijska preveritev, da ne bi bilo treba čakati na spremembo OPN
Glede urejanja prostora so med drugim predvidene spremembe glede občinskih prostorskih načrtov (OPN), in sicer da za vsako spremembo namenske rabe ne bi bile potrebne spremembe teh načrtov, ampak bi uvedli lokacijsko preveritev (v prvem osnutku se je imenoval zazidalni preizkus).
Spremembe občinskih prostorskih načrtov bi morale biti po Ivaničevih besedah namenjene za gradnje in druge ureditve, ki so javnega pomena. "Urejanje prostora se je v zadnjih letih zreduciralo na mehanizem za obravnavo pobud posameznikov za spremembo namenske rabe," je dejal in dodal, da to močno bremeni postopke. Kot primer uporabe lokacijske preveritve je navedel možnost gradnje dodatnih objektov na kmetijah, ne želijo pa generirati dodatne razpršene gradnje.
