"Cilj delodajalcev je pridobiti delavce, ki bodo znali dobro delati in jih bomo lahko po zaključenem vajeništvu tudi pošteno plačali in redno zaposlili, česar pa po trenutnem predlogu zakona ne bo možno doseči," je na novinarski konferenci poudaril Meh.
Kot je pojasnil, bi moral delodajalec po sedanjem predlogu zakona o vajeništvu, ki bo v javni razpravi še do 19. avgusta, vajencu poleg nagrade plačati še davke in prispevke, pri čemer na OZS menijo, da bi te morala plačati država. Delodajalci bodo namreč vajence izobraževali za praktično delo. "Torej gre za vrsto izobraževanja, zato nikakor ne bi smeli govoriti o delovno-pravnem razmerju," pravi.
V OZS prav tako ostro nasprotujejo predlogu, da bi status vajenca lahko imele tudi odrasle osebe, ker v njihovih primerih ne gre za prekvalifikacijo in ne za vajeništvo.
Ker je vajeništvo oblika izobraževalnega in ne delovnopravnega procesa, sindikati po njegovih besedah nimajo pravice do krojenja podobe vajeniškega zakona. Nad učenci in dijaki namreč bdijo šole ter starši in ne sindikati, je dejal Meh, ob tem pa vendarle zavrnil navedbe sindikatov, da bi delodajalci vajence izkoriščali.
Obrtniki in podjetniki nasprotujejo tudi temu, da bi se plačilo vajenca vezalo na minimalno plačo. Poudaril je, da bi morala biti nagrada fiksna za vse tri letnike in primerljiva z nagradami v ostalih evropskih državah. Nelogična pa se jim zdi tudi zahteva, da bi morali delodajalci po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti.
"Če bi morali delodajalci po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti, bi poklicne šole že zdaj morale biti tiste, ki bi bile po zaključenem šolanju obvezane svojim dijakom zagotoviti zaposlitve. Pa vemo, da temu ni tako," pravi Meh.
Po drugi strani pa bi od delodajalcev zahtevali nemogoče, tudi v primerih, ko z vajencem niso bili zadovoljni ali pa nimajo potrebe po dodatni delovni sili, je pripomnil državni svetnik in obrtnik Alojz Kovšca.
V OZS so glede na pripombe prepričani, da si nekateri želijo, da vajeniški sistem v Sloveniji sploh ne bi zaživel in da so v "ozadju nekateri drugi interesi". Od pristojnega ministrstva pričakujejo, da bo sprejet takšen zakon, ki bo imel dolgoročne učinke, ne zgolj kratkoročnih in ga bodo čez dve leti ponovno popravljali. Da si obrtniki in podjetniki želijo zakon o vajeništvu, je pokazala tudi anketa med članstvom OZS. Od 954 anketirancev jih 98 odstotkov želi uvedbo vajeništva v izobraževalni sistem.
Predlog zakona o vajeništvu, ki je v javni razpravi od začetka julija, predvideva ureditev statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Med drugim predvideva tudi, da bo pristojno ministrstvo med letoma 2016 in 2020 s sredstvi Evropskega socialnega sklada sofinanciralo razvoj vajeniškega modela.
