Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč aprila lani sporočila, da sta Fišer in Zalar ravnala koruptivno pri imenovanju Škrleca.
Tako Zalar kot Fišer sta zaradi tega poročila vložila tožbo na upravno sodišče, med drugim sta izpodbijala način vodenja postopka pred KPK, saj da pred izdajo poročila nista imela možnosti odgovora na očitke oz. možnosti obrambe.
Upravno sodišče je nato oktobra lani odpravilo ugotovitve KPK v zadevi Škrlec, saj da je KPK Fišerju v postopku kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.
Na KPK so se na odločitev upravnega sodišča pritožili, prav tako Fišer. Na vrhovnem sodišču so za STA tudi zapisali, da o Zalarjevi pritožbi še niso odločali. Medtem pa je Zalar preko svoje predstavnice za odnose z mediji sporočil, da se na odločitev upravnega sodišča ni pritožil.
Vrhovno sodišče je sprejelo odločitev glede pritožbe Fišerja, ki je že bila vročena strankam v postopku. V tej zadevi je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbi obeh, tako Fišerja kot tožene stranke KPK, in potrdilo sodbo upravnega sodišča, so zapisali za STA.
Poročilo KPK je sicer sprožilo javno razpravo predvsem o Fišerju. Državnotožilski svet je maja lani obravnaval poročilo o očitanih mu kršitvah in sklenil, da nepravilnosti Fišerjevih ravnanj pri imenovanju Škrleca niso takšne, da bi moral predlagati njegovo razrešitev. Zadeva je prišla tudi na dnevni red DZ. Kljub pozivom k odstopu je Fišer vseskozi vztrajal, da tega ne bo storil.
V uradu generalnega državnega tožilca pa so v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča ponovno zapisali, da je zadeva vsebinsko zaključena.
Ker se je tožba in posledično tudi odločitev upravnega sodišča nanašala na postopkovna vprašanja, je KPK "v omenjeni zadevi obravnavanima osebama", torej Zalarju in Fišerju, v izjasnitev ponovno poslala osnutek ugotovitev komisije v konkretnem primeru.
