Ker sedanja zakonska ureditev vseeno omogoča zlorabe instituta referenduma, se je Brglez odločil, da bo sam vložil predlog spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, in sicer 16. člena, je pojasnil na današnji novinarski konferenci.
Po njegovem predlogu bi bilo za začetek referendumskih postopkov potrebnih 2500 overjenih podpisov, ki bi se pozneje šteli v potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo referenduma. Zdaj namreč zadoščajo neoverjeni podpisi državljanov, na tej točki pa je po Brglezovem mnenju največ manipulacij.
Za sprejem predloga sprememb referendumske zakonodaje je potrebna najmanj dvotretjinska večina poslanskih glasov. Zadnji predlog, v katerem pa ni bila predvidena sprememba pogojev za začetek referendumskih postopkov, je sicer aprila letos zavrnil že matični odbor.
Brglez je po preučitvi odločitve ustavnega sodišča v primeru referendumskih pobud delavcev migrantov danes ponovno izrazil zadovoljstvo. Iz obrazložitve in ločenih mnenj po njegovih besedah izhaja, da se predsednik DZ mora odzvati, kadar gre za očitno zlorabo pravice tega instituta, kot je šlo v navedenem primeru.
Ustavno sodišče je določilo tudi jasne standarde, kdaj predsednik DZ to mora in lahko naredi, kar pomeni, da zlorabe pri zaustavitvi referendumskih postopkov s strani predsednika DZ ne bodo mogoče, ocenjuje Brglez.
Sodišče je po njegovih besedah še določilo, da mora vsak, ki zazna sum očitne zlorabe te pravice, ukrepati, torej to po njegovem mnenju velja v tem primeru zanj in za druge organe. Domneva pa, da to veja tudi za sam DZ v nadaljevanju postopka, ko so referendumski roki že določeni. Prav tako iz odločitve sodišča izhaja, da niti pravica do referenduma niti svoboda izražanja nista absolutni pravici, je dodal.
Zato Brglez pozdravlja odločanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice o tem primeru in se ga ne boji. Na evropsko sodišče so se po odločitvi ustavnega sodišča obrnili delavci migranti.
Predsednik DZ in podpredsednik SMC je na današnji novinarski konferenci izpostavil še nekaj dosežkov v DZ oz. koalicije od začetka mandata. Spomnil je, da so v sodelovanju z opozicijo sprejeli zakon o dostojnem pokopu ter zakon o fiskalnem pravilu, s čimer so presegli klasično razdelitev parlamentarnega in političnega prostora.
Izpostavil je tudi nekatere pozitivne trende v Sloveniji v zadnjih dveh letih, med drugim rast BDP in upad brezposelnosti ter vzpenjanje Slovenije na lestvici konkurenčnosti. V pohvali vladi in poslancem SMC je navedel zlasti infrastrukturne projekte.
Na novinarsko vprašanje je Brglez komentiral tudi razpoloženje v stranki in špekulacije nekaterih medijev o odhodu generalnega sekretarja Erika Kopača s tega položaja. Kot je zatrdil, je povsem zadovoljen s tem, kaj in kako SMC dela. Po njegovih besedah je tudi normalno, da svoje stranke kot predsednik DZ ne bo izpodbijal. Obenem pa je Brglez dodal, da so spremembe v stranki normalne, saj je kot vse druge institucije živ organizem, ki se mora čim bolj prilagoditi, da je čim bolj učinkovit.
