Mladoletni tujci brez spremstva imajo do pridobitve statusa osebe z mednarodno zaščito zakonitega zastopnika. Ko pa dobijo status, morajo imeti skrbnika, je za STA pojasnila Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
Za mladoletne tujce brez spremstva po tem, ko dobijo status, skrbi center za socialno delo oz. strokovni delavec centra kot skrbnik. "Ampak to je strokovni delavec, ki ima redno delo in naj bi šel ob 15. uri domov. Otrok pa potrebuje skrbnika tudi zvečer," je pojasnila.
V Sloveniji je po podatkih iz konca julija 22 mladoletnikov brez spremstva, od tega je 15 prosilcev za mednarodno zaščito, sedmim pa so status že rešili.
Področje skrbništva ni ustrezno urejeno, pa tudi predlog družinskega zakonika ne vsebuje pomembnih sprememb, opozarja Murglova. "Sistem je enak kot leta 1976, le da se določen del odločanja o skrbniških nalogah prenaša na sodišče," je izpostavila.
Skrbnik otroka ima po njenih besedah položaj starša s to izjemo, da ga ni dolžan preživljati s svojim denarjem in ga nastaniti pri sebi doma. Mora pa skupaj s centrom narediti vse, da ima varovanec toliko finančnih sredstev, da lahko sam preživi. "Skrbnik je v Sloveniji brezplačna in častna funkcija, ampak z vso odgovornostjo," je poudarila.
Center sicer skrbniku lahko da nagrado iz varovančevih sredstev, če jih ta ima. Vendar gre to na škodo varovanca. "Tako se center ne odloči za izplačilo nagrade, razen če so varovančeva sredstva tako visoka, da se mu to ne bi poznalo," je dejala.
Po predlogu, ki ga je Skupnost centrov za socialno delo Slovenije podala k družinskemu zakoniku, bi bilo skrbništvo urejeno enako kot rejništvo. Tako bi bile osnovne določbe v zakoniku, natančnejšo ureditev pa bi prinesel poseben zakon o skrbništvu.
"Čas je, da se spremeni celoten sistem skrbništva," meni Murglova. Skrbništvo namreč po njenih besedah ni več vprašanje, ki bi zadevalo nekaj deset ljudi. Otrok, za katere so skrbniške naloge izvajali neposredno na centru, je bilo lani približno 350, odraslih pa več kot 2300.
