"Od konca februarja, ko je ministrstvo v prvem krogu posvetovanj začelo zbirati predloge o zasnovi davčnega prestrukturiranja, pa do sredine julija, ko so predlogi dobili končno obliko, je ministrstvo opravilo več kot 20 pogovorov z različnimi deležniki - poleg že omenjenih treh organizacij še s Klubom slovenskih podjetnikov, Združenjem Manager, Trgovinsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, Ameriško gospodarsko zbornico in sindikati," so zapisali na finančnem ministrstvu.
To po njihovem kaže, da je ministrstvo proces priprave zakonodajnih rešitev zasnovalo zelo široko in s tem vpeljalo pozitivno prakso vodenja dialoga. "Dejstvo pa je, da ob tako različnih željah in usmeritvah posameznih socialnih partnerjev oz. sogovornikov popolnega soglasja pri sprejemanju takšnih ukrepov verjetno ne bo mogoče doseči nikoli," so dodali.
Poudarili so tudi, da sta predloga novele zakona o dohodnini in novele zakona o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb pripravljena v skladu z napovedmi. V okviru možnega fiskalnega prostora delo razbremenjujeta za nekaj več kot 100 milijonov evrov, dodatnih obremenitev pa je za 60 milijonov evrov. "Zato zavračamo trditev, da bodo gospodarski subjekti dobili le višje dajatve," so dejali. Na razbremenitev javnega sektorja od omenjenih 100 milijonov evrov odpade manj kot devet odstotkov.
Prostor za razbremenitve je omejen zaradi ustave in zakona o fiskalnem pravilu ter evropskih pravil, ob zagotavljanju trajnega strukturnega uravnoteženja javnih financ pa je treba hkrati vzdrževati tudi približno enako raven socialne države, so nadaljevali na ministrstvu. Ti cilji zahtevajo zmanjševanje javne porabe za okoli 240 milijonov evrov letno.
V petek se je sicer iztekel rok za pripombe na omenjena zakonodajna predloga. "Na zakon, ki ureja dohodnino, smo v javni razpravi prejeli pripombe 12 subjektov zainteresirane javnosti, na zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, pa pripombe devetih subjektov. Ministrstvo bo na morebitne dodatne pripombe še počakalo kakšen dan, nato pa se bomo do njih opredelili in na tej podlagi sprejeli odločitev o nadaljnjih korakih," so še dodali.
Če predlogov zakonov v parlamentarni postopek ne bodo poslali najpozneje v prvih dneh septembra, sprememb v višini davčnih obveznosti za leto 2017 ne bo, prav tako ne bo mogoče uveljaviti nekaterih drugih sprememb in ugodnosti - npr. bonitete in administrativne poenostavitve na področju obdavčitve kmetov. Takšna časovnica je pomembna tudi zato, ker je treba zagotoviti dovolj časa za pripravo na spremembe in njihovo vključitev v poslovne načrte za leto 2017, so pojasnili.
Vzporedno s pripravo predlogov za davčno prestrukturiranje se je kot dodaten projekt sicer omenjal tudi nov zakon o davku na nepremičnine. Vendar pa ta ne bo ključen vir za znižanje obremenitev stroškov dela. Davek na nepremičnine bo namreč v celoti prihodek občin in bo nadomestil tri dosedanje vire občinskih proračunov - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje in pristojbino za gozdne ceste, so še zapisali.
Ministrstvo za finance se je s tem odzvalo na kritike delodajalskih organizacij, med njimi ZDS, GZS in OZS, ki še naprej nasprotujejo predlaganim zakonodajnim spremembam za davčno prestrukturiranje. Premierja Mira Cerarja so delodajalci pozvali k srečanju.
