Predlogu zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in bo v javni razpravi do 19. avgusta, zato v ZSSS nasprotujejo, ministrstvo pa pozivajo, naj ga ustrezno spremeni.
Po besedah izvršnega sekretarja za trg dela in delovno pravo na ZSSS Andreja Zorka jih najbolj moti, da zakon za delodajalce, ki bodo na usposabljanje vzeli vajenca, predvideva državne subvencije, na koncu pa jim vajenca ne bo treba niti zaposliti. Zaradi tega se bodo podjetja za vajence odločala zgolj zato, da dobijo poceni delovno silo, na ta način pa se bo ustvarjalo novo skupino prekarnih delavk in delavcev, je opozoril na novinarski konferenci.
"Interes delodajalca bi moral biti strokovno usposobljena delovna sila in ne subvencije," dodaja Zorko in ob tem opozarja, da v tujini, kjer sistem vajeništva deluje uspešno, vajence financira sam delodajalec in ne država, ker ima interes, da si usposobi ustrezno delovno silo.
Zgrešena se zdi Zorku tudi določba, da se lahko v sistem vajeništva vključijo tudi brezposelne osebe, kot tudi to, da ni nobenih omejitev, kdo lahko usposablja vajence. Prepričan je namreč, da vajencev ne bi smeli imeti delodajalci, ki za zaposlene ne plačujejo prispevkov in ne spoštujejo delovne zakonodaje, glede na to, da je za usposabljanje predvidena državna subvencija.
Generalni sekretar Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Martin Muršič je opozoril, da je po predlogu zakona predvideno, da bo arbiter v morebitnem sporu med vajencem in delodajalcem ena od delodajalskih zbornic, kar pa se mu zdi skrajno neprimerno. "Lahko si samo mislimo, da se bodo postavile na stran vajenca," je dejal. Zato predlaga, da bi zakon predvidel posebnega varuha pravic vajenca, ki bi deloval v okviru ZSSS. Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je k temu dodal, da bi zakon tudi nasploh moral bolj zaščititi pravice vajenca.
Muršič predlaga tudi določbo, da bi moral delodajalec vajenca po izteku vajeniške dobe obvezno zaposliti za določeno obdobje, v nasprotnem primeru pa bi mu bil dolžan izplačati odpravnino.
Tudi Želimir Stanić iz sindikata Mladi Plus je prepričan, da ima predlog zakona številne pomanjkljivosti. V predlogu je premalo jasno navedeno, ali gre pri vajeništvu za zaposlitev ali ne, posledično pa tudi ni jasno, kakšno socialno zaščito bi imel vajenec, opozarja. Po njegovem bi bilo smiselno tudi določiti, na kakšen način se pri dohodkih družine upošteva vajeniška nagrada in kakšen je njen vpliv na socialne transferje, ki jih prejema družina.
