Višje sodišče je v zahtevi za oceno ustavnosti zatrjevalo, da bi moralo pri odločanju o pritožbi v prekinjenem postopku izvršitve kazni uporabiti določbo, ki dovoljuje odlog izvršitve kazni zapora le, če obsojenec ni zmožen nastopiti prestajanja kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja, to pa je po njegovem mnenju v nasprotju s členom ustave, ki prepoveduje mučenje.
Višji sodniki so namreč opozorili, da je bila po donedavni sodni praksi odložitev kazni zapora mogoča tako v primeru, ko je bilo nujno bolnišnično zdravljenje, kot tudi, če je šlo za ambulantno zdravljenje, ki ga ni bilo mogoče izvajati v zaporu, pri čemer je se obstoj take bolezni dokazoval z zdravniškim potrdilom.
Že v odgovoru na zahtevo je vlada ocenila, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo, saj da so zaprte osebe v Sloveniji vključene v javno zdravstveno mrežo in imajo pravico do enakih storitev, kot bi jih imele na prostosti. Navedla je tudi, da želi z določbo, ki je del lani sprejete novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zamejiti možnosti zlorabe instituta odloga izvršitve kazni zapora.
Iz odločbe ustavnega sodišča je razvidno, da je višje sodišče zahtevo vložilo v primeru odločanja o odlogu prestajanja kazni zapora obsojenki, bo pa imela odločitev verjetno vpliv tudi na odločanje v primeru nekdanjega direktorja SCT Ivana Zidarja.
Višje sodišče v Ljubljani je namreč januarja letos prekinilo odločanje o Zidarjevi pritožbi na sklep okrožnega sodišča o prestajanju zaporne kazni, dokler ustavno sodišče ne presodi ustavnost ravno omenjene določbe.
Zidar je namreč na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo, s katero spodbija ravno člen, ki govori o tem, v katerih primerih se lahko obsojenemu odloži prestajanje kazni v zaporu. Okrožno sodišče mu je namreč odlog prestajanja 14-mesečne kazni v zadevi Čista lopata zavrnilo ravno iz razloga, ker ni v bolnišnični oskrbi.
