Slovenska sodišča so lani v reševanje prejela nekaj več kot 940.000 zadev, skupaj z nerešenimi zadevami pa so jih reševala nekaj več kot 1,23 milijona. Na koncu leta je nerešenih ostalo 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.
Med sodniki in sodnim osebjem je po Masleševem mnenju veliko znanja in inovativnosti, v preteklem letu so dosegli kakovostne mejnike, možnosti za izboljšanje pa na vrhovnem sodišču vidijo predvsem pri krepitvi kakovosti. Hkrati pa se gre po njegovih besedah bati preprostih in lahkih normativnih rešitev, treba je namreč graditi korak za korakom, na trdnih temeljih.
Masleša je opozoril tudi na generacijsko vrzel med sodniki, več je namreč takih, ki so stari med 60 in 70 let, kot tistih med 30. in 40. letom. Da bo ta generacijska vrzel težave povzročala še leta, so opozorili tudi v Sodnem svetu. Trenutno je na sodiščih sicer zaposlenih 907 sodnikov, kot sodno osebje je zaposlenih 3200 ljudi.
Glede razkoraka v dojemanju učinkovitosti sodstva med stroko in splošno javnostjo je Masleša dejal, da se objektivni kazalniki učinkovitosti po mednarodnih standardih izboljšujejo, kar pa se ne kaže v dojemanju javnosti.
Več poslancev je zanimalo, koliko je med sodniki razširjena praksa predavanja zunanjim subjektom, torej pridobitne dejavnosti. Edini primer disciplinske kršitve zaradi zunanjega predavanja, ki se ga Masleša spomni, je star 30 let. Po njegovem vedenju pa sodniki v delovnem času ne predavajo, ampak jemljejo dopust. Zato ne opaža, da bi zadeva šla čez rob, poleg tega pa na predavanja, ki jih izvajajo sodniki, gleda kot na širitev pravnih obzorij.
Sodni svet vrhu sodstva priznava, da se nerešene zadeve pospešeno rešuje, ne zdi pa se jim dobro, da se je povprečna starost nerešenih zadev nekoliko zvišala, je dejal podpredsednik Sodnega sveta Marko Novak. Opozoril je, da se je število pomembnih nerešenih zadev lani zvišalo na kar treh od štirih višjih sodišč. Zato bi se sodniki morali pospešeno ukvarjati s temi zadevami, je prepričan. Novak je opozoril tudi na visok delež razveljavljenih ali spremenjenih sodb.
Podobno menijo tudi na ministrstvu za pravosodje. Po besedah državne sekretarke Tine Brecelj ne gre zanikati lanskega uspešnega poslovanja sodstva, vendar se je pripad zadev lani v primerjavi z letom prej zmanjšal, sodišča so tudi rešila manj zadev. Zmanjšala se je učinkovitost sodnikov, razen vrhovnih, je ugotovila.
Masleša je na pripombe glede nerešenih zadev odgovoril, da sodnikom reševanje teh primerov pogosto onemogočajo objektivni dejavniki, nad katerimi nimajo nadzora, denimo beg obtoženca v kazenskem postopku.
Člani odbora so se danes seznanili tudi z letnim poročilo državnega pravobranilstva za leto 2015. To je lani sicer prejelo za desetino zadev manj kot leta 2014, in sicer nekaj manj kot 41.000, a jih je skupno imelo v delu za slabo desetino več. Državni pravobranilci so državo lani namreč zastopali v skoraj 85.000 zadevah, leto pred tem pa v 77.540. Lani so zaključili dobrih 43.000 zadev, to je 15 odstotkov več kot predlani.
Brecljeva je v imenu ministrstva Tratarju izrekla pohvale, češ da je poročilo kljub zakonsko skopim smernicam spisano celovito in obsežno. Razprave med poslanci glede poročila pa praktično ni bilo.
