Štiridesetletna Špelca Mežnar se opisuje kot strokovnjakinja za civilno, gospodarsko, odškodninsko, arbitražno in delovno pravo. Kot je poudarila na današnji predstavitvi v predsedniški palači, je njena poklicna pot razdeljena na dve obdobji. V času, ko je bila mlada raziskovalka, se je ukvarjala s civilnim in gospodarskim pravom.
Nato je od leta 2008 na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju začela predavati gospodarsko pravo. V tem času je bila tudi odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni Čeferin. Zdi se ji pomembno, da je pri svoji dosedanji karieri tako združevala teorijo in prakso.
Upa, da bo v primeru izvolitve v DZ upravičila zaupanje, opozarja pa, da njena mladost ne bo ovira pri kakovostnem delu na ustavnem sodišču. Dober pravni argument ni odvisen od starosti ali spola tistega, ki ga izreka, je dejala. Zato gre pravnike oziroma ustavne sodnike ocenjevati po njihovi strokovnosti, osebni in poklicni širini ter sposobnosti prisluhniti drugim in drugače mislečim, ter jih razumeti.
"Dober pravni strokovnjak je lahko tudi človek pri 40 letih, če tega ne bi verjela, se ne bi določila za kandidaturo. In dobro je, da je na ustavnem sodišču vsaj kakšen predstavnik mlajše generacije, ustavno sodišče mora biti svetovnonazorsko široko," je prepričana. Poudarila je še, da ima 17 let delovnih izkušenj z zelo različnih področij in misli, da je to dovolj za položaj ustavnega sodnika.
Ne strinja se tudi, da delo na ustavnem sodišču pomeni vrhunec kariere.
Težko sicer reče, v kakšni kondiciji je zdaj ustavno sodišče. Vendar pa se ni strinjala z vsemi odločitvami, ki jih je sprejelo v zadnjem času, je povedala. "To ne pomeni, da sem revolucionarka, bi se pa z veseljem podpisala pod kakšno ločeno mnenje," je odgovarjala na vprašanja novinarjev. Po drugi strani pa je nekaj odločb zelo dobrodošlih, denimo da je bilo zastaranje odškodninskih zahtevkov izbrisanih v neskladju z ustavo.
Poleg Mežnarjeve se je danes javnosti predstavil tudi Marko Šorli, sicer vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču.
Parlamentarna mandatno-volilna komisija naj bi kandidature obravnavala še ta teden, poslanci pa naj bi o obeh kandidatih na tajnem glasovanju odločali že na julijski redni seji, ki se začne prihodnji teden.
Jeseni bo na vrsti nov krog izbora ustavnih sodnikov, saj spomladi prihodnje leto mandati potečejo kar štirim sedanjim sodnikom.
