Deklica, ki je v ponedeljek umrla v ljubljanskem kliničnem centru, je po prvih ugotovitvah zdravnikov in kriminalistov dlje časa bivala v neprimernih razmerah, v jeseniško bolnišnico, od koder so jo kasneje s helikopterjem prepeljali v Ljubljano, pa so jo sprejeli s številnimi poškodbami. Te so po dosedanjih ugotovitvah nastale v obdobju zadnjih nekaj mesecev, ko sta za deklico po tistem, ko sta se starša razšla, skrbela mama in njen novi partner.
Deklica naj bi bila v težkem stanju več dni, preden je eden od osumljencev, ko je bilo že jasno, da je dekličino življenje ogroženo, o tem obvestil reševalce. Ker je bila tedaj reševalna ekipa na terenu, so na pomoč z rešilnim vozilom takoj priskočili jeseniški poklicni gasilci, ki so deklico prepeljali na urgenco. A so bili zlomi in poškodbe glave prehudi.
Kriminalisti so dekličina skrbnika ovadili zaradi suma hudega zanemarjanja in surovega ravnanja z otrokom ter za povzročitev posebno hudih telesnih poškodb, ki jim je deklica v ponedeljek v ljubljanskem kliničnem centru podlegla. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena do petletna zaporna kazen, za drugo pa kazen od petih do 15 let zapora.
Dežurna preiskovalna sodnica kranjskega okrožnega sodišča je po večurnem zaslišanju tako za mamo dveletne deklice z Jesenic kot za njenega partnerja odredila pripor.
Policija prav tako kot jeseniški center za socialno delo o morebitnih kaznivih dejanjih v družini v preteklosti ni bila obveščena. Zato družine doslej ni obravnavala. Bil pa je eden izmed osumljencev pred leti obravnavan zaradi spora z odraslo osebo v zasebnem prostoru, a brez elementov nasilja.
Prve informacije medijev so šle namreč v smer, da je dekličin oče že prej opozarjal pristojne organe na sum surovega ravnanja z deklico. Tako so se oglasili pri varuhu človekovih pravic, kjer pričakujejo, da bodo pristojni organi čim prej izpeljali vse postopke za ugotovitev vseh okoliščin tragičnega primera smrti deklice ter ugotovili odgovornost za zločin nad otrokom. Če se bo izkazalo, da ti niso opravili svojih nalog, pa bodo zahtevali najstrožje sankcije za odgovorne, so napovedali.
Center za socialno delo Jesenice so zaprosili za pojasnila tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrica Anja Kopač Mrak je sicer v izjavi za medije sporočila, da je ob smrti pretepene deklice pretresena in šokirana. Zgodba, ki se ne bi smela zgoditi, je nepredstavljiva in neopravičljiva, je zapisala v izjavi, v kateri je očetu, sestram in drugim sorodnikom deklice izrekla sožalje. Pretresenost je na novinarski konferenci izrazil tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Ministrica je sicer dodala, da žal nasilja nihče ni mogel preprečiti. Ne sorodniki, ne sosedje, ne zdravstvo, ne sociala.
"Otrok, ki je tragično umrl, ni imel možnosti spregovoriti in pokazati na nasilje, zato spodbujamo vse, naj glas takih otrok postane okolica in ljudje, ki so v njihovi bližini, saj običajno veliko vidijo, vedo za nasilje, a zelo malokrat spregovorijo," pa so pozvali policisti.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij je ob tragičnem dogodku sicer opozoril, da je prijava nasilja nad otroki dolžnost vsakogar, ki sumi, da je otrok žrtev družinskega nasilja. Namen takšne določbe je po njihovem mnenju popolnoma jasen, nasilje v družini ni zasebna stvar, njegovo preprečevanje pa je družbena odgovornost.
Tudi policija je pojasnila, da lahko prijavo nasilja v družini vloži vsakdo. Pri tem so k prijavi še posebej zavezani vrtci, šole in zdravstvene organizacije.
Prijava se lahko vloži na najbližji policijski postaji, na državnem tožilstvu ali po pošti. Podati jo je mogoče tudi anonimno, a policija predlaga, da se za takšno prijavo odločite le izjemoma, saj je ne morejo šteti kot nujne, ampak le kot informacijo.
S podobnimi opozorili so se oglasile tudi druge nevladne organizacije, ki pomagajo žrtvam nasilja. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije so opozorili, da smo vsi odgovorni za otroke, ki so najbolj ranljivi del naše družbe. Družina pa bi morala biti najbolj varno zavetje za otroke, so poudarili.
Svetovalci TOM telefona za otroke so lani po pogovoru otroke kar v 123 primerih takoj napotili na policijo. Predsednica zveze Darja Groznik je ob tem poudarila, da je nasilje v družini v naši družbi velik problem.
S tem se strinja tudi vodja programov Društva SOS telefon Špela Veselič. Kot je dejala, je naša družba do nasilja še vedno strpna in vprašati se moramo, kaj kot družba delamo, da bi tovrstno nasilje preprečili. Zdi se ji, da nasilja nad otroki preprosto ne želimo videti.
Po njenih besedah se je treba zavedati, da pri nasilju ni srednje poti. Če začneš dopuščati nasilje, tudi če je minimalno, namreč daješ dodatno legitimacijo za uporabo nasilja ljudem, ki so že sicer nasilni in so prepričani, da si takšno ravnanje lahko dovolijo. Pri teh ljudeh pa je tudi več možnosti, da uporabijo brutalno nasilje.
Na njihovem SOS telefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja, so pristojnim institucijam v letu 2016 doslej podali 61 prijav, od tega so pri tretjini prijavljenih primerov nasilje doživljali ali opazovali otroci. V letu 2015 pa so posredovali 134 prijav, primerov, ko so bili tudi otroci žrtve nasilja, pa je bilo 42.
Ob tem se je po besedah Veseličeve treba vprašati, kako se v takih primerih odziva okolica in kaj ta stori, da do takšnih tragičnih dogodkov ne bi prišlo.
Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije so odločevalce pozvali k čimprejšnjemu sprejetju novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki mora učinkovito poseči na področje nasilja v družini, prav tako pa potrebujemo ozaveščanje naše družbe, da je vsakršno nasilje popolnoma prepovedano, je dodala Groznikova.
Tudi pri varuhu človekovih pravic so dodali, da je tragičen dogodek tudi priložnost, da ministrstvo za delo še enkrat preuči primernost vsebine zakona o preprečevanju nasilja v družini.
Ministrica Kopač Mrakova pa je spomnila, da so na ministrstvu zakon o preprečevanju nasilja v družini že pripravili. Javna razprava je že končana, zakon pa bo še julija obravnavala vlada. V tem zakonu so razširili krog oseb, ki morajo prijaviti nasilje v družini, če ga zaznajo, je navedla.
Varuh je pri tem poudaril še, da je ničelno toleranco do nasilja možno zagotoviti le s prispevkom vsakega posameznika, ki se sreča s katerokoli obliko nasilja.
Policija je na območju celotne države lani obravnavala 1200 kaznivih dejanj nasilja v družini, kaznivih dejanj surovega ravnanja zoper otroke pa nekaj čez 400. Storilci teh kaznivih dejanj so običajno člani družine oziroma bivanjske skupnosti, so navedli.
