Sejo sta zahtevali poslanski skupini SDS in nepovezanih poslancev, ki sta predlagali več priporočil, s katerimi bi vladi naložili pripravo analize stanja in načrta ukrepov, vendar ti na odboru niso prejeli zadostne podpore, zato danes o njih niso glasovali.
Marko Pogačnik (SDS) je izpostavil, da je bila to že druga sanacija bank na plečih davkoplačevalcev. "Tudi za prvo bančno luknjo nihče ni odgovarjal," je dejal. V primeru, da je prišlo do kaznivih dejanj, mora za to nekdo odgovarjati, je menil. Petmilijardna bančna luknja bi bila po njegovih ocenah manjša, če bi vlada Boruta Pahorja hitreje ukrepala. "Politika je preprečevala nadaljnje kreditiranje določenih podjetij, marsikatero podjetje je šlo zaradi tega v stečaj," je sklenil.
Marsikdo, ki se danes obravnava kot odgovoren za nastanek bančne luknje, bi v primeru, da ne bi prišlo do gospodarske krize, obveljal za uglednega gospodarstvenika, je ugotavljal Dragan Matič (SMC). Pri preiskavi bančne luknje je pomemben vpliv politike, prav tako pa po njegovem mnenju ne gre pozabiti, da je k tej prispevala tudi politika, in sicer s prepočasnim sprejemanjem zakonodaje in imenovanjem članov nadzornih svetov.
Ljudmila Novak (NSi) je pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča spomnila, da je pred leti, ko je zapustil Komisijo za preprečevanje korupcije, dejal, da je mogoče poiskati krivce za nastalo situacijo, danes pa da meni drugače. Po njenem mnenju ni prave volje za pregon bančne kriminalitete. "Verjamem, da ni tako enostavno poiskati krivce, vendar pa tudi ni tako zapleteno," je dejala.
Tisti, ki so dobivali kredite na prelahek ali nepregleden način, so imeli po njenih besedah povezave v bankah ali politikih. Obžalovala je dejstvo, da se v DZ ni oblikovala koalicija, ki bi stopila skupaj pri pregonu bančne kriminalitete.
Bojana Muršič (SD) je medtem naštela ukrepe za preiskovanje bančne luknje, vzroke za premalo odkritih kriminalnih dejanj pa je pripisala tudi bankam, ki jih ne prijavljajo. "Ne želijo negativnih posledic v javnosti," je ocenila.
Kot so navedli pobudniki, je kriminalistična policija do konca letošnjega januarja zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj s skupno ocenjeno škodo 779 milijonov evrov. Za 96 primerov so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, niti na prvi stopnji pa ni bil obsojen še nihče.
