Nepovezani poslanci so predlagali, naj SDH v skladu s strategijo upravljanja državnega premoženja podjetja prodaja le znanim lastnikom, da lahko poleg vlade tudi DZ predlaga razrešitev članov nadzornega sveta SDH, ter da mora SDH državnemu zboru posredovati vse podatke, ki jih ta zahteva, četudi so tajni.
DZ se je s tem predlogom seznanil na majski seji in čeprav se vsi niso strinjali z vsemi predlaganimi rešitvami, ga je ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Danes so člani odbora sprejeli nekaj dopolnil, ki so jih pripravili poslanci koalicije, in predlog lahko nadaljuje parlamentarno pot.
Še vedno pa spremembam zakona nasprotuje vlada. Kot je pojasnil državni sekretar Metod Dragonja, bi z uveljavitvijo predlaganih sprememb prekomerno posegli v avtonomijo delovanja SDH.
"Vlada želi, da se ohrani ločenost SDH od organov oblasti, da je to avtonomen upravljalec državnega premoženja ter da so v celoti upoštevane smernice za korporativno upravljanje družb v državni lasti, Slovenija pa ohrani pozitivno mnenje, ki ga je glede sistemov upravljanja družb v državni lasti pridobila od OECD," je dejal Dragonja.
"Delati je treba odgovorno in podjetjem najti lastnike, ki bi jim zagotovili razvoj," pa je predlog novele zakona branila Alenka Bratušek (NP). "Če se že odločite prodajati finančnim skladom, pa vsaj vedimo, kdo stoji za njimi," je dodala. Kot primer je izpostavila NKBM kot prvo sistemsko banko, ko jo je država v celoti prodala tujemu finančnemu skladu.
Medtem ko so nepovezani poslanci zahtevali, da mora biti lastništvo novega lastnika znano in preverljivo, je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin v predlog zakona zapisal le, da mora SDH za postopke razpolaganja z naložbami natančno določiti obseg in merila preverbe lastništva kupca kapitalske naložbe.
Iz zakonskega besedila pa je izbrisal zahtevo, da bi morali v primeru prodaje pomembne ali strateške naložbe od novega lastnika zahtevati zasledovanje ciljev iz strategije upravljanja naložb države. "Če prodajam svoje stanovanje, imam pravico, da sama izberem kupca," je to zahtevo utemeljevala Bratuškova, a Dragonja je opozoril na mnenje pravnikov državnega zbora, da bi takšna določba ovirala prosto gospodarsko pobudo.
Prav tako je odbor iz zakonskega besedila izbrisal člen, ki naj bi od SDH zahteval, da državnemu zboru posreduje vse podatke, ki jih ta potrebuje za učinkovit nadzor.
Več pomislekov so člani odbora imeli do predloga poslancev NSi, naj se zakon o prispevkih za socialno varnost spremeni tako, da bodo delavci ob nespremenjenih bruto plačah dobili več. To bi po besedah prvopodpisanega pod predlog Mateja Tonina (NSi) dosegli z uvedbo zgornje in spodnje meje prejemkov, od katerih se plačuje prispevke, ter znižanjem obdavčitev božičnice.
"Če ljudem pustimo več v žepih, bo ta denar slej ko prej prišel nazaj v državno blagajno, namreč preko davkov, ki jih bodo plačali, ko bodo trošili svoj denar," je dejal Tonin. Spremembe naj bi bile po njegovih besedah uveljavljene leta 2018, torej "v času že druge vlade, morda tudi naše".
Vendar je odbor odločil, da predlog novele zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je DZ že januarja zavrnil podoben predlog iste opozicijske stranke. Pred tem je tudi Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva opozorila, da sicer všečnega predloga, kot je dejala, ni mogoče podpreti, ne da bi prej razmislili, kako bomo zagotovili ustrezen način delovanja sistemov socialne varnosti.
