Po navedbah predlagatelja se je v obliko javnih agencij kot samostojnih subjektov javnega prava postopno izločila večina funkcij, ki v državno upravo v ožjem pomenu besede ne sodijo in jih je mogoče bolje, hitreje in ob manjši obremenitvi javnih sredstev opravljati izven nje.
Vendar pa se je v več kot desetletnem obdobju po sprejetju zakona izkazalo, da je ureditev opravljanja nekaterih upravnih nalog, prenesenih z javnim pooblastilom na javne agencije, statusno kot tudi finančno neustrezna oziroma neracionalna.
Na slednje je, kot je zapisano v obrazložitvi, opozorilo tudi računske sodišče, ki med drugim ugotavlja, da neprestano spreminjanje, ukinjanje in preoblikovanje kaže tudi na to, da odločitve niso bile vedno dovolj dobro premišljene.
Na podlagi zakona o javnih agencijah in področnih predpisov je v Sloveniji trenutno ustanovljenih 15 javnih agencij. Za nobeno od njih pristojna ministrstva konec lanskega leta, ko so na podlagi sklepa vlade izvedli kratek pregled utemeljenosti obstoja javnih agencij, ni posredovalo predloga za ukinitev.
Pripombam računskega sodišča je pri pripravi predloga sprememb zakona sledilo tudi ministrstvo za javno upravo. Med drugim je predvidelo, da bo moral ustanovitelj razloge oz. kriterije za ustanovitev javne agencije posebej utemeljiti.
Predvideti bo moral tudi pogoje in merila, na podlagi katerih se bo po treh letih od vpisa v sodni register preverilo, ali javna agencija izpolnjuje cilje in dosega pričakovane rezultate. Če temu ne bo tako, pa bo to razlog za prenehanje agencije.
Pri direktorjih javnih agencij naj bi določili, da pogodbo o doseganju ciljev in pričakovanih rezultatov dela podpiše hkrati s pogodbo o zaposlitvi. Vsako leto najpozneje do 15. marca pa pristojni minister preveri doseganje ciljev in izpolnjevanje pričakovanih rezultatov dela. Če jih direktor ne dosega, je to razlog za njegovo predčasno razrešitev.
Na ministrstvu predlagajo tudi dopolnitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati član sveta javne agencije in direktor agencije, pa tudi v. d. direktorja. Prav tako se dodatno ureja postopek sprejema akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javni agenciji.
Ker javne agencije del sredstev za svoje poslovanje in opravljanje nalog prejmejo neposredno iz državnega proračuna, bi tudi v javnih agencijah pri rabi sredstev za opremo in določene stroške (službeni telefoni, službeni avtomobili, reprezentanca) veljala enaka ureditev kot v državni upravi. Prav tako bi bile enako kot za javne uslužbence v državni upravi za zaposlene v javnih agencijah urejene določene pravice.
Predlog sprememb zakona predvideva tudi ureditev razmerij med ustanoviteljem in javno agencijo glede prostorov, opreme in sredstev za delo.
Kot je zapisano na spletni strani E-demokracija, imajo zainteresirani čas za oddajo komentarjev na predlog zakona do 21. julija.
