Klemenčič želi s preobrazbo pravobranilstva v državno odvetništvo doseči, da bi to čim bolj učinkovito zastopalo državo. Tega ta trenutek ni, pa ne zato, ker pravobranilstvo deluje slabo, je poudaril Klemenčič, ampak ker je funkcija pravobranilcev omejena na določene spore.
Klemenčič si državno odvetništvo bolj kot v sedanji obliki delovanja predstavlja kot nekakšno odvetniško pisarno, bolj odzivno in pomlajeno, kjer delajo tudi pripravniki in kandidati in ne le funkcionarji s plačami na ravni višjih sodnikov. Obenem pa bi ta organ državo zagovarjal tudi pred tujimi, mednarodnimi sodišči.
"Država namreč potrebuje dobrega odvetnika, kar državno pravobranilstvo pogosto je, včasih pa tudi ne, včasih v spore ne more vstopati, ker nima pooblastil," je povedal na današnjem posvetu ob dnevu javnega prava na ljubljanski pravni fakulteti.
Namestnica generalnega državnega pravobranilca Mateja Senih ga je tukaj dopolnila, da je učinkovitost težko meriti, saj pogosto na mizo dobijo primere, ko je prej vse šlo narobe in jim niti čarodej ne bi mogel pomagati ali pa se stranke v postopku ne želijo poravnati. Zato bi po njenem morali okrepiti svetovalno funkcijo pravobranilstva, saj bi s tem preprečili marsikateri spor, je dejala.
Minister zagovarja rešitev, da bi državno odvetništvo postalo organ v sestavi ministrstva. In tukaj je pričakovati največ odpora stroke, vsaj tako se je pokazalo danes, ko so državni pravobranilci opozarjali, da lahko svoje delo opravljajo učinkovito le, če so pri svojem delu avtonomni in neodvisni od vsakokratne vlade.
Že zdaj se na pravobranilstvu soočajo s političnimi vplivi, je dejala Senihova, saj pravobranilci v delo dobivajo največje afere v Sloveniji, ponavadi v obliki odškodninskega spora, denimo zaradi neupravičenega zapora. In v reforme bi morali z namenom, da se to prepreči, je menila.
Tudi minister sicer ne verjame, da političnega vpliva danes ni, kar da se kaže skozi kadrovanje, usmeritvena navodila. Hkrati pa se sprašuje, ali je politični vpliv pri zastopanju finančnih interesov države nujno nekaj slabega. "Danes je tako, da nihče ne prevzame odgovornosti, če pravobranilstvo naredi napako ali nekaj naredi po usmeritvah ministrstva," je menil.
Vendar pa pravobranilci umeščanju pod ministrstvo nasprotujejo tudi zato, ker ne opravljajo nalog, ki jih organi v sestavi ministrstva, in ker pravobranilstvo zastopa interese različnih ministrstev. S pravosodnim ministrstvom so v ponedeljek že opravili prvi krog usklajevanj o zakonskem predlogu, vendar se te točke še niso dotaknili.
Ministrstvo želi v spremembe imenovanja sodnikov, poskus ne bo prvi. Realne možnosti po mnenju Klemenčiča za to so, saj da so se stroka in ministrstvo sposobni poenotiti, kakšen način imenovanja bi bil najbolj primeren.
Najbrž bodo spremembe šle v smer, da bi se pristojnost imenovanja sodnikov podelilo Sodnemu svetu, ki že zdaj DZ predlaga kandidate. Vendar sta po besedah profesorja Igorja Kaučiča tukaj dve možnosti; da se obdrži sedanjo sestavo Sodnega sveta ali pa se k sestavi doda še ministra za pravosodje in bi tako Sodnemu svetu pripisali dodatno težo.
Kakor koli, predlog bo moral ustrezati večini poslancev, saj so za spremembe ustave potrebni glasovi dveh tretjin vseh poslancev. Ali bodo spremembe dobile tolikšno podporo, bomo po Klemenčičevih napovedih videli že jeseni.
